Naše gore Janez
Vlada je na mesto direktorja Javnega zavoda Triglavski narodni park, krajše TNP, za dobo štirih let imenovala Janeza Rakarja. Ko ga je ministrstvo za okolje konec julija imenovalo na funkcijo vršilca dolžnosti, se v svetu zavoda z odločitvijo niso strinjali. Kot primernejšo kandidatko so člani sveta izbrali Natašo Šalaja, ki je trenutno vodja projektov v Društvu za opazovanje ptic Slovenije, prej pa je delovala tudi v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. A mnenje sveta zavoda za ministrstvo ni zavezujoče. Ministrstvo pod vodstvom Irene Majcen iz kvote stranke Desus je tako izbralo Janeza Rakarja, prav tako člana Desus, ki z okoljevarstvom nima izkušenj.
Rakar kot prioriteti v svojem mandatu navaja sanacijo dolgov TNP in vzpostavljanje sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Tem je okoljska ministrica Irena Majcen obljubljala tudi spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku, ki bi občinam dovolile večje posege na zavarovanem območju. A s spremembami zakona, ki jih je predsednik Pahor podpisal konec oktobra, prihaja, kot izpostavljajo člani sveta TNP, do legalizacije črne gradnje na pokljuškem Rudnem polju. Omejitve za lokalne skupnosti pa se ne spreminjajo.
Izčrpno smo o stališčih sveta do imenovanja Rakarja poročali že junija, ko je svetnik Miro Eržen povedal, da Rakar pred svojim imenovanjem ni znal navesti niti proračuna TNP, ki sicer znaša približno dva milijona evrov. Predstavnik Občine Gorje v svetu TNP Jože Skumavec povzame kritike, ki so letele na Rakarja, in utemelji, zakaj se je svetu primernejša zdela Nataša Šalaja.
Predstavnik nevladne organizacije Alpe Aria Green Vojko Bernard v svetu zavoda pa poudarja nemoč sveta. Svet je zato nedavno na ministrstvo naslovil predlog, naj v prihodnje direktorja imenuje svet, ne pa ministrstvo samo.
Odgovora z ministrstva za okolje, zakaj je bil Janez Rakar bolj primeren kandidat, nismo dobili. Prejeli smo le pojasnilo, da je izpolnjeval vse razpisne pogoje. Kako pa Rakar sam odgovarja na očitke o nekompetentnosti?
Rakar je sicer diplomirani ekonomist in magister znanosti na področju državnih in evropskih študij. Z vodenjem javnega zavoda ima izkušnje predvsem s kranjske občine, kjer je bil nazadnje zaposlen kot vodja urada za družbene dejavnosti. Vojko Bernard trdi, da o sposobnostih Rakarja v polletnem začasnem mandatu svet ni izvedel ničesar.
Podobno mnenje ima tudi predstavnik Planinske zveze Slovenije v svetu TNP Miro Eržen.
Rakar sam pa izpostavlja sanacijski program, ki ga je pripravil.
Nadalje Rakar trdi, da se posebej zavzema za boljše sodelovanje narodnega parka z lokalnimi skupnostmi.
Predstavnik bohinjske občine v svetu TNP Pavel Zalokar ambicije Rakarja sicer ocenjuje kot pozitivne, a realno neizvedljive. Zakon o TNP namreč predvideva, da država zagotovi 80 odstotkov financiranja določenih razvojnih projektov v parkovnih občinah. Med drugim se to nanaša na projekte, ki urejajo komunalo, zdravstvo, šolstvo in izvajanje drugih javnih služb, ter projekte, ki spodbujajo gospodarske dejavnosti za ohranjanje poselitve in preskrbe prebivalcev parka. Po Zalokarjevih besedah izvajanje teh določil zakona ni odvisno od želja novega direktorja, temveč državnega financiranja.
Občina Bohinj je zato predlagala spremembe zakona o TNP, ki bi omogočale posege občin na zaščitenih območjih, a obljube ministrice Majcen, trdi Zalokar, niso bile izpolnjene.
Ministrstvo predlogov lokalnih skupnosti pri spremembah zakona ni upoštevalo, je pa namesto tega za nazaj legaliziralo izgradnjo vodnega zbiralnika za zasneževanje na Rudnem polju. Več Zalokar.
Janez Rakar zagotavlja, da s spremembami zakona nima težav.
Vojko Bernard pa razlaga, da na Alpe Adria Green pripravljajo ustavno presojo sprememb zakona o TNP.
Miro Eržen nadalje trdi, da je ministrstvo zakon o TNP spremenilo brez vednosti sveta TNP samega.
Kot dobro plat zgodbe Eržen vendarle izpostavlja sodelovanje Rakarja pri omejevanju prometa v Kranjski Gori.
Skumavec pa Kultivator zaključuje z ironično ugotovitvijo o edinem slovenskem narodnem parku.
Dodaj komentar
Komentiraj