Nov zakon za nov Mercator
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je predstavil predlog Zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo. Predlog je bil sprejet predvsem kot odziv na krizo, v katero je zabredel hrvaški Agrokor, večinski lastnik Mercatorja. Aktivacijo podobnega zakona so na Hrvaškem zahtevali ravno zaradi Agrokorja in tako imenovali Anteja Ramljaka na mesto izredenega pooblaščeneca za podjetje Agrokor. Slovenski predlog zakona, ki bo v Državni zbor poslan po nujnem postopku, sledi načelom hrvaškega. Pogoja, ki določata sistemsko pomembne družbe v slovenskem predlogu, sta dva. Prvi je, da družba zaposluje vsaj 6000 ljudi na ozemlju Republike Slovenije, drugi pa, da dosegajo čiste prihodke od prodaje v višini ene milijarde evrov.
Slovenski predlog zakona določa, da lahko vlada predlaga sodišču imenovanje začasnega izrednega člana uprave v družbo, če je večinski lastnik v postopku insolventnosti. Pristojnosti izrednega člana uprave so omejene zgolj na vodenje poslov, ki so povezani z večinskim lastnikom. Izredni član namreč nima pristojnosti pri rednem poslovanju družbe. Glavni namen predloga je ščitenje družbe sistemskega pomena pred izčrpavanjem s strani večinskega lastnika. Že na podlagi zelo kratke razlage zakona je opazna zgodba Mercatorja in Agrokorja.
Glede hrvaškega predloga se je v javnosti pojavil očitek, da naj bi bil predlog zakona protiustaven, saj določa imenovanje državnega pooblaščenca v zasebnem podjetju. V obrazložitvi slovenskega predloga je glede protiustavnosti pojasnilo, da lastninska pravica ni absolutna, temveč ima tudi socialno in gospodarsko funkcijo. Več o možnih protiustavnostih slovenskega predloga pove Igor Vuksanovič, svetovalec na Ustavnem sodišču RS:
Politični analitik Davor Gjenero pa je mnenja, da je predlog zakona, ki ga je sprejela slovenska vlada, pisan na kožo hrvaški vladi, ki bo morala kmalu svoj poseg v poslovno prakso Agrokorja zagovarjati pred Evropsko komisijo.
Prav z nakupom Mercatorja je vodstvo Agrokorja nameravalo do določene mere izvleči koncern iz finančnih težav, vendar pa se stvari niso odvile po načrtovani poti.
V prejšnjem tednu so začele banke upnice zasegati Agrokorjevo premoženje, s katerimi so bili zavarovani krediti. Prav tako je potrpljenja zmanjkalo tudi dobaviteljem, ki so za nekaj dni ustavili dobavo večine živilskih izdelkov. Hrvaška vlada je zato konec prejšnjega tedna posredovala z imenovanjem izredne uprave, za katero je Agrokor zaprosil prejšnji petek. Razloge za dejanja hrvaške vlade pojasni Mato Brlošić, predsednik Hrvaške gospodarske zbornice:
Hrvaška vlada je imela pri svojih odločitvah v obziru tudi dejstvo, da bi v primeru stečaja Agrokor pristal v rokah bank upnic. Pojasnjuje politični analitik Davor Gjenero:
Ker je največji del dolgov Agrokorja v lasti ruskih bank, bi takšen razvoj dogodkov imel za Hrvaško tudi zunanjepolitično dimenzijo. Kot pojasnjuje Gjenero, je bil ravno zunajepolitični vidik potencialnega stečaja Agrokorja ključen za intervencijo hrvaške vlade:
Težave Agrokorja se zgolj s tem ne razrešuje. Dolgovi namreč ostajajo, do sedaj odobreni denar pa razrešuje zgolj solventno krizo Agrokorja, preko katere so se finančne težave hrvaškega trgovca začele prenašati na dobavitelje. V kratkem bo moralo slediti tudi resnejše prestrukturiranje podjetja, ki bo Agrokor na daljši rok dvignilo iz rdečih številk. O najbolj verjetnih scenarijih prestrukturiranja govori Gjenero:
Za prestrukturiranje bo odgovoren izredni pooblaščenec v izredni upravi. Hrvaška vlada je na to mesto imenovala splitskega ekonomista Anteja Ramljaka. Kdo je Ramljak, pojasnjuje Gjenero:
Kakšna pa so pooblastila s strani hrvaške vlade imenovanega upravitelja?
Upravljanje, ki ga uvaja tako imenovani Lex Agrokor, sledi dvotirnemu modelu upravljanja, ki ga ima Agrokor že sedaj. Izredni upravitelj bo po zakonu odgovoren svetu upnikov. Slednji naj bi omogočal sorazmerno večji vpliv manjših dobaviteljev in jih kot ranljivejše deležnike bolj zaščtil.
V prejšnjem tednu je sicer Upravni odbor Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije ustanovil odbor slovenskih dobaviteljev Mercatorju in odbor slovenskih upnikov, ki prodajajo sistemu Agrokor. Ta odbora sta v postopku dogovarjanj s hrvaškim odborom upnikov in bosta poskušala vstopiti v kontakt z upravitelji Agrokorja. Prav tako naj bi se na temo reševanja Agrokorja dobili tudi predstavniki držav Balkana na srečanju v Beogradu.
Dodaj komentar
Komentiraj