Občinsko-vladni ping pong
V tokratnem Kultivatorju na tapeto vzemamo predlog spremenjenega Zakona o financiranju občin, o katerem se predstavniki občin pogajajo z ministrstvi za javno upravo, finance in gospodarstvo. Predlog zakona trenutno čaka na prvo obravnavo v Državnem zboru, z njim pa naj bi vlada uredila reformo finančnega sistema občin. Povprečnino oziroma znesek na prebivalca, ki naj bi zadoščal za financiranje z zakonom določenih nalog občin, je vlada leta 2013 znižala za približno 100 evrov, vse od takrat pa se ni povrnila na prvotno raven, kar občinam pri izvajanju javnih služb še danes povzroča težave. Z novo spremembo Zakona o financiranju občin bi bila povprečnina dodatno odvisna od makroekonomske situacije države, od katerih kazalcev točno, pa ni jasno. Poleg tega predlog predvideva večje združevanje izvajanja nalog občin preko skupnih občinskih uprav. Občine z romskimi skupnostmi pa po novem v zakonu nimajo zagotovljenega dodatnega financiranja.
Namen spremembe zakona povzame Roman Lavtar iz Službe za lokalno upravo Ministrstva za javno upravo.
Lavtar pojasni še sistem financiranja občin:
Spremembi zakona, ki bosta najbolj vplivali na delovanje lokalne samouprave, povzame predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.
S spremembo zakona je predvidena reforma sistema skupnih občinskih uprav. Te občinam omogočajo nižanje stroškov z združevanjem določenih nalog. S predlogom zakona se žiri nabor dejavnosti, ki jih občine lahko izvajajo v okviru skupnih uprav. Prav tako bi zakon zahteval, da so v skupne uprave povezane vsaj tri občine, namesto sedanjih dveh. Smrdelj povzame osrednjo funkcijo skupnih uprav.
Po mnenju Miloša Senčurja, vodje strokovne službe Združenja mestnih občin Slovenije, pa skupne občinske uprave…
Kljub Senčurjevi želji pa so možne naloge skupnih uprav natančno določene v zakonu. Z njegovo spremembo se tudi razširja seznam nalog. Roman Lavtar:
Zakaj pa je sploh potrebna sprememba delovanja skupnih uprav, če predstavniki občin menijo, da bi nov sistem učinkovito delovanje zgolj onemogočil?
A vendarle ni tako preprosto. Robert Smrdelj nadaljuje o težavah pri spremembah skupnih uprav.
Nasprotja med vladnim in občinskim pogledom se nadaljujejo tudi pri določitvi povprečnin. Smrdelj razloži, zakaj spremenjeni zakon vladi daje preveč manevrskega prostora pri njenem izračunu.
Nizke povprečnine po letu 2013 pa že sedaj občine vodijo v reze njihovih dejavnosti. Smrdelj:
Vlada je ravno tako iz zakona črtala določilo, ki govori o dodatnem financiranju občin z romskimi skupnostmi. Lavtar to odločitev utemeljuje sledeče:
Župan občine Novo mesto Gregor Macedoni podobno ugotavlja, da zakon sedaj ni bil izvajan, a so njegovi zaključki nasprotni od Lavtarjevih.
Robert Smrdelj Kultivator zaključi z mnenjem o uspešnosti pogajanj z vlado.
Dodaj komentar
Komentiraj