Po sprejetju Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolga pred slabim mesecem je v ponedeljek začel teči rok za oddajo vlog, ki se zaključi z 31. oktobrom. Odpis dolgov revnejšim prebivalcem so v soseščini že izvedli v Makedoniji in na Hrvaškem, pri nas pa je ideja v zadnjem času prodrla v javnost s predlogom Združene levice. Slednji je bil sicer zavrnjen, je pa vlada pripravila svoj predlog, ki je sedaj v veljavi.

Kriteriji, po katerih se ugotavlja upravičenost do odpisa dolga, so zastavljeni relativno enostavno. Dolžnik mora biti prejemnik socialne denarne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz prvega, drugega in v nekaterih primerih tretjega dohodkovnega razreda. Višini dohodka in dolga nista upoštevani. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo opozarja, da je tak kriterij preveč omejujoč in da bi bilo bolj smiselno upoštevati tako dohodek kot tudi višino dolga:

Izjava

Simona Strnad s Centra za socialno delo Moste-Polje meni, da so kriteriji smiselni, vendar:

Izjava

Poleg tega Leskošek izpostavlja neenako obravnavo pred zakonom, saj bo odločitev, ali bodo javna podjetja v programu sodelovala ali ne ter v kolikšni meri, prepuščena posameznim občinam:

Izjava

Brez takšne obveze se mnoga podjetja niso vključila v program. Simona Strnad našteje nekaj panog, kjer bi se po njenem mnenju moralo vključiti več podjetij:

Izjava

Vrednost odpisa dolga bo podjetjem pokrila država prek oprostitev davka na dodano vrednost in upoštevanja odpisa kot odhodka, čemur pa je namenjen le milijon evrov. Vesna Leskošek pokomentira ta znesek:

Izjava

Kaj pa o višini sredstev meni Simona Strnad?

Izjava

Na začetku omenjeni predlog, ki ga je vložila poslanska skupina Združene levice, se je od trenutno veljavnega razlikoval v nekaterih od izpostavljenih področij. Vesna Leskošek pojasni, kje:

Izjava

Odpis dolga, kot smo ga implementirali v Sloveniji, je torej dobrodošel, a na mnogo področjih pomanjkljiv. Iz izkušenj po svetu pa poznamo nekaj primerov uspešnega odpisa gospodinjskega dolga, ki je pripomogel tako k izboljšanju socialnega položaja prebivalcev kot gospodarske stabilnosti države. Eden izmed uspešnejših primerov je Islandija, kjer je bilo po zlomu finančnega sektorja leta 2008 poleg številnih podjetij na robu stečaja tudi 25 do 30 odstotkov gospodinjstev. Irina Domurath z Univerze v Kopenhagnu pojasni ukrepe, ki jih je sprejela islandska vlada:

Izjava

Kakšni ukrepi so torej potrebni za uspešen program odpisa dolgov? Sledeč izkušnjam, očitno precej odločni in nič kaj prostotržni ukrepi. Zaključi Irina Domurath:

Izjava