Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v torek premiera Arsenija Jacenjuka pozval k odstopu. Očital mu je, da vlada ni izvedla ključnih reform v smeri boja proti korupciji. Enake očitke je bilo v zadnjih tednih mogoče slišati tudi iz Evropske unije. Še isti dan je parlament glasoval o nezaupnici vladi, ta pa je glasovanje prestala, med drugim s pomočjo poslancev iz vrst Porošenkove stranke. Glasovanju pa sta se iz vladajoče koalicije odrekli dve manjši stranki, to sta Samopomoč in Očetnjava, ter tako koaliciji odvzeli večino v parlamentu.

Pod Jacenjukovim vodstvom je Ukrajina zvesto uveljavljala varčevalne javnofinančne ukrepe, ki jih je diktiral Mednarodni denarni sklad. V zadnjem letu so se pokojnine znižale za 15 odstotkov, cena energentov, na primer plina, pa se je povečala za več kot trikrat. Po letu in pol krčenja je gospodarstvo v drugi polovici lanskega leta sicer zabeležilo šibko rast, a ta ni prikapljala do prebivalstva. Posledično naj bi 70 odstotkov prebivalcev podpiralo premierovo zamenjavo, podpora njegovi stranki pa je glede na različne javnomnenjske ankete enoodstotna.

Istočasno so svoje nezadovoljstvo z načinom vodenja ukrajinske vlade začeli izražati tudi zahodni voditelji. Ameriški podpredsednik Joe Biden, čigar sin je po zamenjavi oblasti v Ukrajini dobil pravice za črpanje plina, je na obisku v Kijevu decembra lani pozval k uvedbi korenitejših reform v smeri odpravljanja korupcije. Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je prejšnji teden zagrozila, da Ukrajina ne bo dobila naslednjega, 1,7 milijarde dolarjev vrednega svežnja pomoči, če ne uveljavi svežnja protikorupcijskih ukrepov, ki se med drugim nanašajo na postopke privatizacije. Sprejetje tega svežnja nekatere evropske države, med drugim Danska, tudi omenjajo kot pogoj za podaljšanje sankcij proti Rusiji, ki se iztečejo poleti.

Zahodnih voditeljev bržkone ne skrbita korupcija in vpliv ukrajinski oligarhov per se, želijo pa svojim podjetjem zagotoviti enakovredno obravnavo v privatizacijskih postopkih, ki se začenjajo. Pojasnjuje evropski poslanec Ivo Vajgl:

Izjava

Zahodni interesi so zastopani tudi neposredno v Ukrajinski vladi:

Izjava

Nedavno je zaradi netransparentnosti odstopil eden izmed omenjenih tujcev v vladi, gospodarski minister Aivaras Abromavičius. Jedro spora so bili prav postopki privatizacije in vpliv politike na državna podjetja. Pojasni Orisia Lutsevič iz londonskega možganskega trusta Catham house:

Izjava

Da bi ustregel pritiskom tako domače javnosti kot tujih vlad, je predsednik Porošenko premiera pozval k odstopu. A ko so poslanci v vrhovni radi glasovali o nezaupnici vladi, se je 20 poslancev Porošenkove stranke vzdržalo. Vzdržani poslanci veljajo za tiste, ki so najbližje in najbolj zvesti predsedniku. To potrdi tudi ukrajinski novinar Josh Kovenski:

Izjava

Poleg poslancev Porošenkovega bloka so se glasovanja vzdržali tudi poslanci, povezani z najmočnejšimi oligarhi. Nezaupnica tako ni zbrala potrebne podpore.

Porošenko s svojim manevrom poziva k odstopu premiera in nato podporo premieru med glasovanjem o nezaupnici pa gre razumeti v kontekstu ukrajinske politike, kot pojasni Kovenski:

Izjava

Interes obeh voditeljev in predvsem njunih oligarhičnih kapitalskih zaledij je bil torej, da vlada obstane, saj bi morebitne predčasne volitve lahko prinesle slabši rezultat obema strankama. Obrazloži Lutsevič:

Izjava

Kljub temu pa boj med Porošenkom in Jacenjukom ni zaključen. Kot Porošenkov kandidat za Jacenjukovega naslednika se omenja tudi bivši gruzijski predsednik Mihail Sakašvili, ki je trenutno guverner odeške regije. Obrazloži Vajgl:

Izjava

Da bi interes domače oligarhične elite po ohranitvi obstoječe vlade zbalansirali z interesi zahodnih držav, so poslanci ta teden potrdili spremembe v postopkih privatizacije.

Medtem pa sta iz vladajoče koalicije izstopili stranki Očetnjava, ki jo vodi bivša premierka Julija Timošenko, in Samopomoč, ki je največja zagovornica reform. Razlike med strankama in njun skupni interes po padcu koalicije opiše Lutsevič:

Izjava