POENOTENJE V VARČEVANJU
V Grčiji smo bili ta teden priča protestnemu vrenju, kot ga od nastopa najnovejše Syrizine vlade septembra lani še ni bilo. Nekatere glavne ceste v državi so blokirali kmetje s traktorji, nekateri so zlivali pridelano mleko po grških ulicah, delavci v pomorstvu so sprožili 48-urno stavko, na atenskih ulicah pa se je zbralo tisoče odvetnikov, zdravnikov, inženirjev ter ostalih pripradnikov srednjega razreda. Razlog za povečano protestniško aktivnost je predlagana pokojninska reforma, ki pa ni še niti v parlamentu.
Za splošni oris ukrepov in pričakovanih posledic reforme smo poprosili Panagiotisa Sotirisa, profesorja sociologije na Egejski univerzi ter člana stranke Popularna enotnost:
Najbolj vidni v zadnjih dneh so bili tako zagotovo kmetje. Ali bodo kljub temu, da se predlagana reforma nanaša na vse, kmetje kaj bolj na udaru, nadaljuje Sotiris:
Sotiris dodaja, da je novost tokratnih kmečkih protestov tudi v tem, da nastopajo bolj enotno in organizirano na nacionalni ravni.
Njihov gnev pa iz nekoliko drugačnega stališča komentira Platon Tinios, profesor ekonomije na Univerzi v Pireju.
Poleg kmetov in pomorskih delavcev pa so se včeraj na ulice podali tudi bolj kvalificirani delavci, pripadniki razpadajočega grškega srednjega razreda. Na protestu v Atenah je bilo včeraj med 7000 in 20000 ljudi, med njimi odvetniki, zdravniki in inženirji, ki spadajo v kategorijo samozaposlenih. Kako bo pokojninska reforma vplivala na njih, razloži Dimitris Nikolopoulus, odvetnik in profesor na Pravni fakulteti Univerze v Atenah:
Glede tega, da bo kar 80 odstotkov prihodkov odvetnikov po novem šlo za davke in prispevke, se ne strinja Tinios, ki odvetnikom očita aritmetično napako:
Razlog za nezadovoljstvo samozaposlenih je, da reforma ukinja njihov poseben status. Predlog predvideva, da bodo samozaposleni plačevali enake prispevke kot zaposleni in da bodo ti izračunani glede na njihov prihodek. Do sedaj pa so samozaposleni plačevali pavšal, ki je bil neodvisen od dohodka. Razloži Tinios:
Medtem ko se sogovorci strinjajo, da je grški pokojninski sistem preveč kompleksen, pa ne obstaja strinjanje glede razlogov za njegovo propadanje. Grški raziskovalni novinar in producent dokumentarnega filma Debtocracy Kostas Efimeros razloži, da so pokojninski sistem v škripce spravili varčevalni ukrepi:
Spet drugi, med njimi Tinios, pa opozarjajo, da je bil grški pokojninski sistem zaradi demografskih sprememb nevzdržen že pred krizo. Način reševanja finančne nevzdržnosti grškega pokojninskega sistema pa je v tej reformi drugačen, kot je bil v prejšnjih. Pojasni Tinios:
Način reforme pokojninskega sistema je torej bolj generacijsko egalitaren, a vseeno pomeni nižanje pokojnin za tiste, ki se bodo upokojili v prihodnjih letih, leta 2018 pa verjetno tudi za že upokojene. Od teh pokojnin pa je trenutno odvisen velik del prebivalstva. Tinios meni, da je poglavitni princip reforme poenotenje pokojninskega sistema tako na področju generacijskih razlik kot tudi razlik med poklici in vrstami zaposlitev. To pa je, razumljivo, pripeljalo do upora najbolj prizadetih segmentov družbe:
Poleg priviligiranih bo, kot omenjeno, reforma prizadela tudi tiste, ki jim pokojnine sorodnikov omogočajo preživetje. Proteste tistih, ki jim reforma ne gre na roke, so komentirali tudi v Syrizini vladi. Proteste so zvedli na plod opozicijske manipulacije. Da temu ni tako, argumentira Sotiris:
Sotiris zaključi s napovedjo večanja intenzivnosti nasprotovanja pokojninski reformi. Naslednji korak je tako splošna stavka, ki je napovedana za četrti februar.
Kultivirala sva vajenec Zobec in Zwitter.
Dodaj komentar
Komentiraj