Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v sredo na Brdu pri Kranju javnosti predstavilo dokument, imenovan Bela knjiga o pokojninah. V dokumentu so predstavljene možnosti za prihodnost pokojninskega sistema, da bi le-ta ustrezal fiskalnim zahtevam javne porabe. Sama bela knjiga tako ni zavezujoča, ampak predvideva smernice vladi in bo tako podvržena nadaljnemu usklajevanju med deležniki, čeprav v samem dokumentu najdemo povsem konkretne ukrepe. Tako med drugim na ministrstvu predvidevajo povečanje števila najugodnješih let, ki se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove, iz sedanjih 24 na 34 let, spremebe upokojitvenih pogojev na način, da se upokojitvena starost zvišuje, ukinitev možnosti predčasne upokojitve ter različne spodbude za krepitev indvidualnega zavarovanja, kot je na primer uvedba obveznega dodatnega zavarovanja.

Razlog za potrebno reformo je predvsem neugodna demografska situacija, po kateri obstaja razmerje enega upokojenca na 1,3 zavarovanca. Glede na dejstvo, da slovenski pokojninski sistem večinsko temelji na tako imenovanem skladnostnem modelu, ki zahteva vplačevanje sedaj aktivnega prebivalstva za tekočo porabo, je ob staranju prebivalstva reforma pokojninskega sistema za ministrstvo nujna. Zato je ena od pomembnejših točk, ki jo bela knjiga kot osnutek reformnega programa predvideva, sprememba pogojev upokojevanja. Glede teh sprememb so pripravljalci pripravili možnosti, katerih rezultat je podoben, torej višanje upokojitvene dobe za dobri dve leti. Ker na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nismo dobili sogovorca je predstavitev Bele knjige je sestavljena iz zvočnih izsekov predstavitve Andraža Rangusa, vodje delovne skupine zadolžene za pripravo dokumenta. Dokument komentirata še ekonomist Bogomir Kovač in Janez Sušnik, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije.