Politika v službi kapitala, ne okolja
Evropska unija je pohitela in pred svetovnim podnebnim vrhom konec prihodnjega leta in kot prva sila sprejela lastne cilje za zmanjšanje toplogrednih izpustov do leta 2030. Cilji se bodo konkretizirali v akcijskih planih po pariškem vrhu, ne glede na zaveze, ki jih bodo sprejele države na mednarodnem parketu, pa se ti ne bodo znižali, obljublja odhajajoči predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy in dodaja, da je bil dogovor članic EU dosežen na podlagi treh načel: pravičnosti, solidarnosti in stroškovni učinkovitosti. Dasiravno gre beležiti tudi načeli nestrokovnosti in korporativnega lobiranja.
Oči okoljevarstvenikov so uprte v leto 2015 v Paris. Tam se bodo sprejemali novi sporazumi za skupno svetovno okoljsko politiko, ki bo morala preseči neuspehe Kyotskega protokola. Kronologija vloženega truda v skupno svetovno okoljsko politiko gre namreč takole - prve smernice je začrtala konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Jenieru leta 1992 in sprejela okvirno konvencijo o klimatskih razmerah. Čez tri leta so se deležniki konvencije pogovarjali o specifičnih ukrepih, kako zajeziti podnebne spremembe in zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Še dve leti je moralo preteči, da je bil podpisan Kiotski protokol, ki je predvideval, da se do leta 2012 zmanjša obseg emisij toplogrednih plinov za pet odstotkov glede na leto 1990. A protokola niso ratificirale tri industrijske velesile: Združene države Amerike, Kitajska in Indija. Z zamudo sta ga leta 2002 podpisali še Rusija in Kanada, tako da je prišel leta 2005 protokol v veljavo in so ga podpisnice začele izvajati. Prva in edina je od podpisa protokola odstopila Kanada leta 2011, decembra 2012 pa se je protokol iztekel. S sprejemanjem novih skupnih ciljev smo Zemljani tako že dve leti v zaostanku.
O dosežkih Evropske unije pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev glede zmanjševanja toplogrednih emisij, povečanja deleža obnovljivih virov energije in povečanja energetske učinkovitosti spregovori Tara Connell iz okoljevarstvene organizacije Greenpeace:
Stroka in zainteesirana javnost v dogovoru, ki so ga dosegli voditelji držav članic Evropske unije danes v Bruslju ne vidi potrebne ambicioznosti. Wendel Trio iz organizacije Climate Action Network poda mnenje glede cilja, ki do leta 2030 predvideva 40 odstotno znižanje toplogrednih emisij:
Evropska komisija je članicam v sprejetje predlagala cilj povečanja energetske učinkovitosti za 30 odstotkov, a se je ta na zahtevo Velike Britanije znižal na 27 odstotkov. Komentira Wendel:
Nizek je tudi cilj povečanja deleža obnovljivih virov energije, prav tako na 27 odstotkov. Cilj je celo nižji od trenutnega trenda, Pascol Sabido iz Corporate Europe Observatory, pa meni, da bi lahko imel kot tak negativne posledice na razvoj industrije, ki izpodrinja starejše tehnologije:
Wendel je nekoliko manj črnogled:
Dasiravno gre za skupne cilje, si je vsaka država prizadevala za to ali ono izjemo oziroma vsaj neformalno zagotovilo, da bodo določeni sektorji izvzeti iz doseganja zastavljenih ciljev. Slovenija zaradi visokega deleža izpustov iz tranzitnega prometa, Irci zaradi metana, ki ga na otoku izpušča njihov agroživilski sektor, še posebej krave. Nadaljuje Connell:
Za nizke cilje mora biti nekdo kriv. Poleg politikov so to seveda njihovi kolegi v korporativnih vodah. Komentira Pascol Sabido iz Corporate Europe Observatory:
Na kake načine so bila sporočila dostavljena odločevalcem?
Stvari vseeno niso tako črne, saj sta svoje emisije zmanjšali in pokazali interes na področju podnebnih sprememb tako Kitajska kot tudi Združene države Amerike. Da pa sprejeti ukrepi Evropske unije niso dosegli pričakovanj okoljevarskih organizacij, nadaljuje Tara Connell:
V zadnjem času smo bili priča tudi nekaterim korakom nazaj glede varstva okolja, a Connellova ostaja optimistična in gleda naprej v Paris:
O smislu dogovorov današnji kultivator zaključi Lučka Bogataj
Dodaj komentar
Komentiraj