Ponovni pregon manjšine Rohingja

Ponovni pregon manjšine Rohingja

Aktualno-politična novica
1. 9. 2017 - 17.00

Že približno dva tedna trajajoči konflikti med muslimansko manjšino Rohingja in vlado v Mjanmaru tako kot večina današnjih omemb islama potekajo pod označevalcem boja proti terorizmu. A primer Rohingjcev je toliko bolj pereč, ker gre za dolgoletno preganjanje s strani mjanmarskih vlad, ki je potekalo tako v obliki diskriminacije in odvzemanja državljanstva kot uporabe vojaških sil. Za ponovno posredovanje vojske, ki se je začelo pred dvema tednoma, naj bi bil po mnenju vladnih trobil odgovoren napad Arakanske rohingške osvobodilne vojske - krajše ARSA - na policijske postojanke.

A kot rečeno je pregon Rohingjcev s strani mjanmarske vlade že dolgoleten. Skozi to optiko je potrebno gledati tudi na nedavne napade. Pojasni Hla Kyaw iz Evropskega sveta Rohingj.

Izjava

Mjanmarska vlada manjšini od leta 1982 sistematično jemlje status državljanstva, prav tako pa jih skuša razseliti in skoncentrirati v taboriščih.

Izjava

Poleg pravnih sredstev pa vlade zoper dotično manjšino pogosto uporabljajo vojsko. Zgodovina preganjanja seže v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, v zadnjih letih pa je nasilje ponovno eskaliralo.

Izjava

Pred lanskimi in nedavnimi pregoni je mjanmarska vlada preganjanje zaostrila leta 2012, na kar pa regionalni in svetovni centri moči niso konkretno reagirali.

Izjava

Lani je bila v okviru Združenih narodov za preiskavo konflikta med Rohingjami in budistično večino ustanovljena komisija. Ta je nekaj dni pred ponovnimi pregoni vladnih sil izdala poročilo o zaostrenosti situacije in med drugim predlagala vzpostavitev nacionalnega mehanizma za preprečitev nadaljnje eskalacije konflikta. S tem je komisija tudi zaključila svoj mandat, potem pa so se začeli ponovni pregoni. Zaradi preteklih taktik vlade z dotično manjšino, zaradi izjave ARSA, da niso teroristi, in zaradi razpustitve komisije je sogovorec mnenja, da je bil napad rohingške osvobodilne vojske planiran izgovor za vlado.
 

Izjava

Trenutna vlada Nobelove nagrajenke za mir Aung San Su Či na območja eskaliranega konflikta ne dovoli vstopa mednarodnih medijev in mednarodne pomoči. Prav tako pa je Su Či obsodila organizacije, ki pomagajo domnevnim rohingškim teroristom. Po navodilu njenega kabineta medijem morajo biti rohingški oboroženi borci označeni kot teroristi. Propagandni boj vlade zoper Rohingje je viden tudi na socialnem omrežju Facebook. Sogovorec nadaljuje s spremembami položaja rohingške manjšine po prevzemu oblasti trenutne vlade.

Izjava

Kakšna je odgovornost trenutne vlade glede na to, da je mjanmarska politika bila in v veliki meri še vedno je določena s strani vojske?

Izjava

Nadaljevanje strategije razseljevanja Rohingj in indici planiranega napada vojske so bili razvidni že pred tem napadom.

Izjava

Obkolitev rohingških vasi in številčnost posledičnega razseljevanja pojasni Nurul Islam iz Arakanske rohingške nacionalne organizacije.

Izjava

Rohingje pred nasiljem države bežijo v sosednje države. Pred dvema letoma je njihov beg pritegnil mednarodno pozornost, potem ko sta Tajska in Malezija na meji med državama odkrili več množičnih grobišč v taboriščih, ki naj bi jih uporabljali tihotapci z ljudmi. Ena izmed bolj priljubljenih destinacij Rohingj je relativno bogata Malezija. Ta je od leta 2015 registrirala več kot 150 tisoč rohingških beguncev, število nedokumentiranih pa ostaja neznanka. Malezija Rohingje nastanjuje v prenatrpanih taboriščih, razmere v teh pa po oceni malezijske državne komisije za človekove pravice ustrezajo mučenju. Oskrba s hrano, pitno vodo in zdravstveno oskrbo je pomanjkljiva. Prav tako Rohingje nimajo dostopa do izobraževalnega sistema v Maleziji in do trga dela. V začetku letošnjega leta je država sicer zagnala pilotni program, v okviru katerega bodo dokumentirani begunci lahko dobili zaposlitev. A te zaposlitve večinoma obsegajo delo na plantažah in v industriji, medtem ko večina beguncev živi v večjih urbanih središčih, kjer tovrstnih zaposlitev ni.

Največ Rohingj pa je iz Mjanmara pribežalo v sosednji Bangladeš. Tam je nastanjenih nekaj čez 33 tisoč registriranih rohingških beguncev, ocene števila neregistriranih pa se gibljejo med 200 tisoč in pol milijona. Samo v dveh tednih prejšnjega meseca je v državo prebegnilo skoraj 20 tisoč novih beguncev. Tudi Bangladeš pa Rohingj ne sprejema z odprtimi rokami, temveč nove prihode ustavlja z vračanjem nazaj čez mejo. S situacijo Rohingj v Bangladešu, kjer so nekateri izmed njih tam že več desetletij, današnji Kultivator zaključi Kyaw:

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.