V začetku tedna je ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange po 12 letih stopil na prostost, v zameno pa je z ameriškim pravosodnim ministrstvom sklenil dogovor o priznanju krivde. Assange je priznal krivdo za zaroto pridobivanja in širjenja zaupnih informacij o nacionalni obrambi Združenih držav Amerike. Na portalu Wikileaks je Assange med drugim objavil dokumentacijo, ki dokazuje zločine ameriške vojske nad civilnim prebivalstvom v Iraku in Afganistanu. 

Assange je v zameno za izpustitev in vrnitev v rodno Avstralijo priznal krivdo za 1 od skupno 18 točk obtožnice, ki ga je bremenila od leta 2019. Ostalih 17 točk je ameriška vlada v zameno za priznanje prve točke opustila. 

V Kultivatorju bomo govorili o tem, kaj je sploh v dogovoru, predvsem pa nas bo zanimalo, kaj dogovor o priznanju krivde med Julianom Assangeom in ameriškimi oblastmi pomeni za svoboda govora in svobodo medijev v Združenih državah in kako bo sklicevanje na zakon o vohunjenju vplivalo na nadaljnjo (novinarsko) razkrivanje zaupnih informacij. O političnih in pravnih vidikih dogovora smo govorili s profesorjem mednarodnega prava na Avstralski nacionalni univerzi Donaldom Rothwellom in Tajo Premk iz Amnesty International Slovenija.