Prvi vohun med publicisti
V začetku tedna je ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange po 12 letih stopil na prostost, v zameno pa je z ameriškim pravosodnim ministrstvom sklenil dogovor o priznanju krivde. Assange je priznal krivdo za zaroto pridobivanja in širjenja zaupnih informacij o nacionalni obrambi Združenih držav Amerike. Na portalu Wikileaks je Assange med drugim objavil dokumentacijo, ki dokazuje zločine ameriške vojske nad civilnim prebivalstvom v Iraku in Afganistanu.
Assange je v zameno za izpustitev in vrnitev v rodno Avstralijo priznal krivdo za 1 od skupno 18 točk obtožnice, ki ga je bremenila od leta 2019. Ostalih 17 točk je ameriška vlada v zameno za priznanje prve točke opustila.
V Kultivatorju bomo govorili o tem, kaj je sploh v dogovoru, predvsem pa nas bo zanimalo, kaj dogovor o priznanju krivde med Julianom Assangeom in ameriškimi oblastmi pomeni za svoboda govora in svobodo medijev v Združenih državah in kako bo sklicevanje na zakon o vohunjenju vplivalo na nadaljnjo (novinarsko) razkrivanje zaupnih informacij. O političnih in pravnih vidikih dogovora smo govorili s profesorjem mednarodnega prava na Avstralski nacionalni univerzi Donaldom Rothwellom in Tajo Premk iz Amnesty International Slovenija.
Komentarji
Wikiliks ni razkril "nekih stvari glede ameriške vojaške obrambe" temveč glede ameriškega vojaškega napada, ki je bil utemeljen z lažmi in zavajanji. In te stvari imajo po mednarodnem pravu zalo jasno ime: vojni zločini.
Komentiraj