Simbolika požganih cerkva
Takole je na BBC-ju razmišljal ameriški filozof in aktivist Cornel West. V Združenih državah Amerike namreč tli ogenj rasne vojne. Nosilci tega ognja, rasisti in reakcionarji, so v minulih 10-ih dneh zažgali že 5 črnskih cerkva. Bistvo problema rasne vojne najbolje opiše Mick Kelly, urednik časopisa Fight Back News.
A pojdimo lepo po vrsti. Po seriji nelegitimnih in hladnokrvnih ubojev črnskih mladeničev, ki so jih zagrešili ameriški policisti, smo lahko spremljali množične demonstracije na široko po Združenih državah Amerike. Najbolj izpostavljena sta bila Ferguson in Baltimore, a so se tudi v drugih mestih ljudje organizirali pod sloganom black lives matter, ki pomeni črnska življenja štejejo. Tovrstni protesti in shodi so bili tako še ena priložnost, da policisti brutalizirajo civiliste, kot se tega spominja študentski aktivist Ryan Thomson.
Pred dobrima dvema tednoma pa je odjeknila vest, ki le še stopnjuje rasne napetosti. V Charlestonu, v zvezni državi Južna Karolina, je 21-letni Dylann Roof ubil 9 ljudi v eni od najpomembnejših črnskih cerkva, Emanuelovi afriški episkopalni metodistični cerkvi. Kasneje je policija ugotovila, da je bil fant pristaš ideologije bele nadvlade, doma pa je imel tudi nekaj zastav Konfederacije. Gre za južne ameriške zvezne države, ki so med ameriško državljansko vojno v 19. stoletju nasprotovale aboliciji suženjstva.
Fotografije Dylanna Roofa z zastavo Konfederacije so sprožile polemiko o njeni uporabi na javnih stavbah. Dan po pokolu so bile vse zastave v državi spuščene na pol droga. To pomeni vse, razen zastava Konfederacije na stavbi vlade zvezne države. Slednje je sprožilo val ogorčenja, pojavljali so se pozivi in protesti, zastava pa do danes še ni bila umaknjena. Politične figure se namreč sklicujejo na pomen zastave za južnjaško dediščino. O problematičnosti zastave in zmoti političnih figur spregovori Eddie S. Glaude, profesor afroameriških študij na Univerzi v Princetonu.
Po strelskem incidentu pa so se začeli požigi cerkva na ameriškem jugu. Pogorelo jih je kar 5, prva 23. junija, zadnja pa ta torek. Ravno slednja, cerkev Gore Sion, se je nahajala v državi Južna Karolina, tarča požiga pa je bila že leta 1995, ko je zloglasni Ku Klux Klan v seriji dveh let požgal kar 30 cerkva. Kakšno simboliko nosi požig cerkve, pojasnjuje profesor Glaude.
Tovrstni napadi postavljajo vprašanje o moči in organiziranosti desničarskih ekstremističnih skupin. Ena takih, sploh glede na pojavno obliko nasilja, bi lahko bila organizacija Ku Klux Klan. Ta trenutno obstaja v svoji tretji reinkarnaciji - zadnje bolj odmevne akcije so sicer izvajali vse od poznih sedemdesetih pa do konca devetdesetih. Velja, da je klan treh K-jev trenutno razpršen v več organizacij, posledično pa tudi šibkejši. Mick Kelly iz Fight Back News poda svoje videnje delovanja tovrstnih skupin.
Eddie Glaude pa meni, da desničarske organizacije dejansko pridobivajo na moči.
Vzpon rasističnih idej in - kar je še huje - dejanj pa ima seveda strukturne razloge. Glaude poda še svoje videnje le-teh.
Kritiki opozarjajo na neodzivnost ameriških oblasti, napadi pa letijo tudi na ameriške medije. Slednjim očitajo zastraševanje in prikazovanje stereotipov pa tudi napačnega označevanja. Kritiki trdijo, da gre pri požiganju cerkva za teroristično dejanje, ima namreč škodno dejanje in politično agendo. Mediji in oblasti si tega ne priznajo, požige pa obravnavajo kot izolirane incidente. Kritiko medijev in ameriške vlade poda Mick Kelly.
Z radikalizacijo ene strani spektra pa vedno lahko pričakujemo tudi okrepitev druge. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bili borci za emancipacijo, civilne in ekonomske pravice Črni Panterji. Ali gre tudi v tem zgodovinskem obdobju pričakovati podobno civilno skupino, odgovarja Eddie Glaude.
S povedanim se strinja tudi Mick Kelly, ki obenem izpostavlja tudi organiziranost novonastalih gibanj.
ZDA bo drugo leto menjala predsednika, a glede na dano izbiro revolucije ne gre pričakovati. Obama, ki je obljubljal toliko, je bil najverjetneje največje razočaranje 21. stoletja. V času predsednikovanja črnega predsednika se je prepad med revnimi in bogatimi le še povečal, to pa je seveda še posebno prizadelo črno populacijo. Slednja živi na najbolj marginaliziranih območjih, opravlja najslabše plačana dela, ima manjšo možnost izobrazbe, saj se postopoma ukinja pozitivna diskriminacija na univerzah, poleg tega pa je kar tretjina vseh zapornikov v ZDA črnih. Poletje v Ameriki bo, kot je dejal naš sogovornik profesor Glaude, zares vroče.
Dodaj komentar
Komentiraj