Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikalna konfederacija Pergam sta napovedali združitev. Združitveni kongres med tema sindikalnima centralama naj bi se odvil v pričetku naslednjega leta, članstvo pa naj bi po navedbah sindikatov štelo 180 tisoč članov. Natančno število članov javno sicer ni objavljeno. Razdrobljenost sindikatov in veliko število central omejujeta učinkovitost v pogajanjih proti vladi in delodajalcem, k čemur dodatno pripomore tudi boj za članstvo med posameznimi centralami. V današnjem Kultivatorju s sogovorci iz sindikalnih voda razpravljamo o smiselnosti združitve Zveze in Pergama ter orjemo po polju sindikalnega boja.

Jakob Počivavšek s Sindikalne konfederacije Pergam pojasni, zakaj so si prizadevali za združitev z Zvezo svobodnih sindikatov, krajše ZSSS, ki so jo napovedali v tem tednu:

Izjava

Kot dobro lastnost združevanja sindikatov Počivavšek izpostavlja večjo akcijsko moč delavcev. V delovanju sindikatov se v zadnjem desetletju za zaščito delavskih pravic vedno bolj poudarja pomen socialnega dialoga. Ne tako pogosto uporabljena metoda s strani sindikatov pa je direktna akcija, predvsem stavka. Zakaj po njegovem mnenju prihaja do upada stavk, pojasni Počivavšek:

Izjava

Stavka je nedvomno najučinkovitejše orodje v rokah sindikatov. A hkrati tudi najzahtevnejša za izpeljavo, kar je eden izmed razlogov, zaradi katerih se sindikati raje obračajo k drugim načinom boja, na primer protestom. Pojasni Rok Parovel, predstavnik delavcev v nadzornem svetu Luke Koper in član Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper:

Izjava

Probleme organiziranja stavke poudari tudi Asmir Bečarević s Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije:

Izjava

Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja ob tem poudarja, da se boj sindikatov velikokrat usmerja predvsem na ekonomske razloge:

Izjava



Problematičen ni le način boja sindikatov z delodajalci, ampak tudi boj sindikatov med seboj. Ravno zato je združevanje dobra stvar. Več Rok Parovel:

Izjava

Problem, s katerim se sindikati srečujejo v zadnjem desetletju, je tudi upad članstva. Stopnja sindikaliziranosti se je v zadnjih 15 letih prepolovila iz dobrih 40 odstotkov na približno 20. Združevanje sindikalnih central bi to upadajoče število članov konsolidiralo pod eno streho. Čemu pripisuje upad sindikaliziranosti, pojasni Počivavšek:

Izjava

Branimir Štrukelj pa med razloge za upad članstva dodaja neuspeh sindikatov pri zaščiti delavskih pravic v zadnjem desetletju. Posebej izpostavi poudarek na socialnem dialogu, ki ni prinesel ustreznih rezultatov.

Izjava

Združevanje sindikatov je sicer pozitivno, a po mnenju Roka Parovela to ne sme biti gnano le z željo po združitvi usihajočega članstva:

Izjava

Dotaknimo se še delovanja sindikatov. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov Pergam, ki sta napovedali združitev sta sindikalni centrali. Preko central potekajo pogajanja z vlado glede zakonskih okvirov, zato so te nujni del sindikalnega boja. A Asmir Bečarević s Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije poudari, da mora biti osnovna celica sindikalnega boja v podjetjih, in ne v centrali:

Izjava

Povezovanje sindikatov, ki so v Sloveniji precej razdrobljeni, je tako v osnovi dobra praksa. Ob 20 odstotni sindkaliziranosti delavcev je v Sloveniji 48 raprezentativnih sindikatov, od tega 9 central. Sindikate pa čaka veliko dela tudi na terenu.