Strogo zaupno

Strogo zaupno

Oddaja
18. 1. 2019 - 17.00

🔗DELNO RAZKRITI DOKUMENTI O RAVNANJU SLOVENSKE POLICIJE S PROSILCI ZA MEDNARODNO ZAŠČITO

 

 

V ponedeljek je v javnost prišla informacija, da policija toži informacijsko pooblaščenko. Po poročanju časnika Dnevnik, ki ga je policija naknadno potrdila, je slednja na upravno sodišče 28. decembra vložila tožbo zoper odločitev informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki je odločila, da mora policija razkriti določene dokumente, na podlagi katerih v obmejnih postopkih obravnava migrante in prosilce za azil. Dokumente je zaradi suma o protizakonitem delovanju policije zahtevala nevladna organizacija Amnesty International Slovenija, ki je dosegla, da so se dokumenti razkrili, a je policija bistvene dele dokumentov cenzurirala z obrazložitvijo, da s tem varuje delovanje in taktiko policije.

Temu je sledila pritožba s strani Amnesty International, da mora biti javnost seznanjena z vsebino dokumentov. Pobudi, ki jo je obravnavala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, je bilo nato ugodeno za sedem od 22 dokumentov. Če naj bi policijsko prikrivanje informacij v dokumentih, ki zadevajo taktike in metode dela bile upravičene, pa naj to ne bi veljalo za del dokumentacije, ki se neposredno dotika obravnave migrantov na meji in izvajanja postopkov, ki jih ureja zakonodaja.

Zakon o informacijskem pooblaščencu iz leta 2005 med pristojnosti slednjega uvršča: odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja, inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov, in odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede njegove pravice do seznanitve s  podatki.

Jerneja Turin iz nevladne organizacije Amnesty International Slovenija opiše, zakaj so v organizaciji prvotno podvomili o delovanju policije.

Izjava

O nezakonitem omejevanju pravice dostopa do azila in prisilnem vračanju migrantov na Hrvaško
 / 19. 7. 2018
Turin ob tem omeni, da se je po maju število vračanj na Hrvaško drastično povišalo, ob tem, da je število zabeleženih namer za azil padlo. Na podlagi tega so sklepali, da naj bi policija sama presojala in s tem kršila svoje pristojnosti.

Izjava

Uroš Škerl Kramberger, novinar Dnevnika, ki je poleg Amnesty International, sodeloval pri pobudi za razkritje dokumentov, dodatno pojasni, za kakšne dokumente pri tem gre.

Izjava

Amnesty International je, kot povedano, do dokumentov prišel, a so bile bistvene informacije pri tem cenzurirane. Turin razloži, kakšne informacije so v organizaciji pravzaprav želeli pridobiti.

Izjava

Škerl Kramberger meni, da se da že iz delno razkritih dokumentov razbrati, da se je policija vmešala v presojanje upravičenosti prošenj za azil. Konkretno naj bi policisti migrante obravnavali drugače glede na državo, od koder prihajajo.

Izjava

Med argumenti policije naj bi bil tudi dogovor s hrvaško policijo, ki jim po njihovem mnenju omogoča vračanje beguncev, ob morebitnem razkritju omenjenih dokumentov pa obstaja nevarnost, da bi Hrvaška od dogovora odstopila. Škerl Kramberger zatrjuje, da s strani hrvaške policije takega dogovora niso potrdili. Obenem meni, da se policija v nobenem primeru ne more sklicevati na protokol o delovanju mešanih patrulj, torej patrulj, kjer sodelujejo policisti obeh držav, saj naj bi predvideval zgolj možnost izvajanja nujnih ukrepov, ne pa opravljanja administrativnega postopka, torej vračanja v druge države.

Izjava

Verižni kolektivni izgoni migrantov iz Slovenije in Hrvaške v BiH
Anonymous
 / 22. 12. 2018
Nedavno objavljeni posnetki, kako hrvaški policisti skupine migrantov, tudi nasilno, pošiljajo nazaj v Bosno in Hercegovino, so le potrdili že več časa znano prakso delovanja tamkajšnjih represivnih organov.

Za odgovor smo naslovili nekaj vprašanj tudi na Generalno policijsko upravo, s katere so nam poslali pisno pojasnilo. Citiramo ključne dele.

“Policija je del dokumentov za katere je ocenila, da njihovo razkritje ne bo zmanjšalo učinkovitosti ukrepov za preprečevanje nezakonitega priseljevanja, prosilcem razkrila. /.../ Glede na mnenje Upravnega sodišča, da bi razkritje vsebine tožbe lahko razkrilo tudi določene podatke, ki do odločitve ne veljajo za javne, več o vsebini tožbe ne moremo razkriti. Navodila oziroma usmeritve bivšega generalnega direktorja policije niso in ne morejo biti nad zakonodajo, so zgolj operativno - izvršitveni napotki, usklajeni z različnimi pristojnimi organi v naši državi, ki ciljno odgovarjajo na prepoznan modus operandi nezakonitega priseljevanja, to je zloraba postopka za mednarodno zaščito. /.../  O lokacijah, frekventnosti in morebitnih spremenjenih načinih izvajanja se pristojni organi sproti dogovarjajo. Lep pozdrav.” Konec citata.

Škerl Kramberger argumente policije vidi kot nejasno definirane.

Izjava

Namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah razloži, pri katerih dokumentih so se odločili, da ugodijo pritožbi Amnesty International, in zakaj pri tem delu dokumentov niso upoštevali prošnje policije, da se upošteva izjemo notranjega delovanja.

Izjava

Kotnik Šumah opiše tudi, da v tožbi policija ne omenja nikakršnih dodatnih argumentov.

Izjava

Nataša Pirc Musar, ki je delo informacijske pooblaščenke opravljala med letoma 2009 in 2014, opiše Zakon o dostopu informacij javnega značaja in kakšne izjeme lahko nastajajo, ko gre za odločanje o tem, kaj je javno dostopno in kaj ne.

Izjava

Policija bi v pričujočem primeru torej morala argumentirati, da bi razkritje cenzuriranih informacij lahko povzročilo motnje v postopku ali nasploh delovanju državnega organa. Prosilcu za informacije je sicer tudi v tem primeru lahko ugodeno, če je javni interes večji od zaščitene izjeme.

Izjava

Poročilo iz Velike Kladuše. Nasilje in zavračanje dostopa do azila s strani hrvaške in slovenske policije
 / 27. 6. 2018
Informacijska pooblaščenka je sicer v preteklosti že prepoznala interne dokumente kot takšne, ki so vsebovali informacije, ki bi lahko motile delovanje policije. A obenem verjame, da v dokumentih, ki so jih presojali tokrat, ne gre za takšne informacije.

Izjava

Kotnik Šumah nadalje razloži, da gre pri tem za pravice, ki morajo migrantom v postopku biti zagotovljene.

Izjava

Kotnik Šumah izpostavi še, da policija ni prepričala z argumenti glede tega, kakšna škoda naj bi nastala z razkritjem informacij.

Izjava

Med pripravo oddaje smo pridobili tudi drugo pravno mnenje glede nadaljnjega poteka postopka. Po mnenju sogovorca, ki ni želel, da ga poimensko navajamo, se kot grožnja, ki bi povzročila tako imenovano motnjo v delovanju organa, ne more smatrati slabo definirana posledica v prihodnosti. S tem pa meni, da bo sodišče v svojem postopku strogo do policije.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.