TEGOBE NASLEDSTVA PARLAMENTARNE MONARHIJE

TEGOBE NASLEDSTVA PARLAMENTARNE MONARHIJE

Oddaja
5. 8. 2016 - 17.00

Na Tajskem se bodo volivci v nedeljo prvič po dobrih dveh letih od državnega udara podali na volišča. Na njih pa ne bodo izbirali političnega vodstva države - ta ostaja trdno v rokah vojaške hunte -, temveč bodo odločali o novi ustavi. Tajska je drugo največje gospodarstvo Jugovzhodne Azije, za demografsko mnogo večjo Indonezijo, in je tako politično kot ekonomsko ena izmed pomembnejših držav v regiji. A v času od državnega udara pred dvema letoma gospodarska uspešnost države močno peša, rast bruto domačega proizvoda pa je z dobrih 4 upadla na vsega 2 in pol odstotka.Trenutni tajski premier Prajut Čan Oča

Referendum o novi ustavi je zadnja etapa v desetletje in pol trajajočem političnem boju v državi, ki se poleg volitev bije tudi prek množičnih uličnih protestov, obsežnih sodnih intervencij v izvršno oblast in nenazadnje tudi najmanj dveh državnih udarov.

Pričetek tega boja je mogoče slediti v politični vzpon bivšega premiera Taksina Šinavatre v začetku prejšnjega desetletja. Gospodarski razvoj na Tajskem v zadnjih desetletjih je bil sicer močno skoncentriran v Bangkoku in njegovi okolici, a kljub temu je iz revščine potegnil tudi velik del podeželja. Temu gospodarskemu razvoju podeželja pa ni sledil tudi politični razvoj. Bangkok, kjer živi 17 odstotkov prebivalstva, je deležen več kot 70 odstotkov izdatkov iz proračuna. Po drugi strani severovzhod države, kjer domuje 34 odstotkov Tajcev, dobi le 6 odstotkov proračuna. Takšna razdelitev je odraz popolne dominacije Bangkoka in njegove elite v tajski politiki.

Temu je do neke mere naredil konec Taksin Šinavatra, ki se je na premierski stolček zavihtel leta 2001. Taksin je tajkun, ki je svoje bogastvo zgradil v telekomunikacijskem sektorju. Kljub lastnemu razrednemu statusu pa je njegov program temeljil na uvedbi socialnih programov in na redistribuciji proračuna v korist podeželja ter na spodbujanju pritoka kapitala v obrobne kraje. Opiše Patrick Jory z Univerze v Queenslandu:

Izjava

Prebivalci perifernih regij, predvsem s severa in severozahoda države, pa tudi delavski razred v Bangkoku je na podlagi progresivnega programa v Taksinu prvič našel političnega predstavnika. To pa je zmotilo bangkoško politično in ekonomsko elito, ki je do tedaj uživala izključno pravico upravljanja z državo. Jedro te elite sestavlja ekonomska elita, ki si je svoje bogastvo v pretežni meri nakopičila prek dobrih povezav s kraljevo palačo in politiko. To jedro je po državnem udaru pred dvema letoma za Radio Študent opisal Kevin Hewison, urednik revije Journal of Contemporary Asia:

Izjava

Poleg gospodarskih mogotcev tako imenovano rojalistično elito sestavljajo še višji državni uradniki, vojska in sodstvo ter deloma tudi bangkoški srednji razred. Čeprav imajo omenjene skupine do neke mere različne interese, pa jim zavezništvo omogoča trden nadzor tako nad državnim aparatom kot nad gospodarstvom. Trenutno vojaško oblast je torej treba razumeti kot del rojalistične elite, trdi Jory:

Izjava

Taksin je bil do vstopa v politiko klasičen predstavnik rojalistične elite. Kontinuirana podpora volivcev in prepričljive volilne zmage pa so mu sčasoma omogočile vsaj delno osvoboditev od tradicionalnih centrov moči. Rojalistično elito je torej poleg vstopa volivcev s periferije v nacionalno politiko skrbela tudi grožnja vzpostavitve konkurenčne elite, zbrane okrog Taksina Šinavatre. Nadaljuje Hewison:

Izjava

Med Taksinovo vladavino pa je postajalo vse bolj pereče vprašanje nasledstva kralja Bumibola Aduljadeja, ki zaseda prestol od leta 1946 in je hudo bolan. Bumibol med tajskim prebivalstvom uživa spoštovanje, kar je predvsem posledica skrbno oblikovane javne podobe, ki je bila ustvarjena s pomočjo Združenih držav Amerike med vojno proti komunizmu v Jugovzhodni Aziji v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Bumibol torej, čeprav je večinoma le ceremonialna figura in odločitve v njegovem imenu sprejemajo predstavniki rojalistične elite, tej eliti zagotavlja legitimnost. Kljub temu, da je trenutni kralj bolj ceremonialen, pa ima formalno precejšnjo moč. Kralj namreč imenuje kraljevi svet, ki potrjuje napredovanja v sodnih in vojaških vrstah. Poleg tega upravlja s kraljévim premoženjem, ki po različnih ocenah obsega med 30 in 40 milijard dolarjev. To premoženje, ki vključuje nepremičnine, bančništvo in nekaj izmed največjih industrijskih konglomeratov v državi, je tudi vir mnogih dobičkonosnih poslov gospodarskega jedra rojalistične elite. Nadaljuje Jory:

Izjava

Pričakovani Bumibolov naslednik, princ Maha Vadžiralongkorn, pa je v nasprotju s svojim očetom v javnosti preziran. Njegova javna podoba ni nič kaj skrbno oblikovana - javno znane so njegove ekscesne zabave in diplomatski spodrsljaji. Takšen kralj bi eliti stežka zagotavljal legitimnost. Še bolj skrb vzbujajoča za dosedanji vladajoči razred pa je prinčeva domnevna bližina s Taksinom Šinavatro. Slednji je princu med drugim posojal denar in kupoval draga darila. Pojasni Jory:

Izjava

 

Zavezništvo med princem Vajiralongkornom in Taksinom bi bilo sicer obojestransko koristno. Vajiralongkorn bi s takšnim zavezništvom dobil legitimnost med svojimi subjekti, s čimer ima trenutno težave, Taksinu pa je ne manjka. Taksin bi po drugi strani dobil vpliv na odločitve, ki so v pristojnosti palače. Med njih sodijo imenovanje sodnikov in vojaških struktur ter vpliv na upravljanje kraljevega bogastva. Tradicionalna rojalistična elita pa bi bila s tem dodobra odrezana od centrov moči.

Eden izmed faktorjev, morda pa celo najmočnejši, v tajski politični krizi zadnjega desetletja je torej vprašanje nasledstva. Ker lahko do smrti kralja Bumibola zaradi njegove bolezni pride vsak trenutek, si tradicionalna elita na vsak način skuša zagotoviti, da bo v tistem trenutku na poziciji moči, s katere bo lahko narekovala pogoje nasledstva. In na drugi strani želi na vsak način preprečiti, da bi bil v tem trenutku na oblasti Taksin, ki bi z novim princem sklenil svoj dogovor.

S takšno agendo je mreža, stkana okoli kraljeve palače, leta 2005 začela kampanjo za Taksinovo odstavitev. Sprva je ta potekala prek množičnih protestov, ki so jih podpirali predvsem premožnejši prebivalci Bangkoka, nasprotovali pa so jim prav tako množični protesti Taksinovih podpornikov, večinoma s podeželja in iz delavskih četrti glavnega mesta. Leta 2006 je Taksina odstavila vojska, njegovi zavezniki pa so nadaljevali z volilnimi zmagami na vseh sledečih volitvah. Tako je za še eno odstavitev poskrbelo sodstvo, leta 2014 pa je ponovno prišlo do vojaškega udara, v katerem je bila odstavljena Taksinova sestra Jingluk Šinavatra. Opiše Patrick Jory:

Izjava

Rojalistični eliti je leta 2014 postalo jasno, da samo z odstavitvami posameznih premierjev niso zmožni izkoreniniti Taksinovega vpliva. Vojaška hunta se zato oklepa oblasti že tretje leto. Da bi to oblast spremenila v trajno, pa je predlagala novo ustavo, o kateri bodo tajski volivci odločali to nedeljo. Jory predlagano ustavo označi kot nazadnjaško:

Izjava

Ustava predvideva spremembo volilnega sistema, ki zmanjšuje pomembnost glasov, namenjenih strankarski listi, v primerjavi z glasovi posameznim kandidatom. Taka sprememba bi znižala volilni uspeh Taksinove stranke. Poleg tega ustava predvideva spremembo v sestavi senata. Ta je trenutno deloma sestavljen iz izvoljenih predstavnikov, deloma pa iz nastavljenih. Po novi ustavi bi senat v celoti imenoval poseben svet, sestavljen iz večinoma rojalistično usmerjenih višjih uradnikov:

Izjava

Ustava predvideva tudi tranzicijsko obdobje petih let, ko bi veljala posebna določila. V tem obdobju bi na primer deloval Nacionalni komite za reforme in spravo, ki bi ga sestavljali vojaški kadri. Ta komite bi skrbel za implementacijo reformnega programa, ki ga je zastavila hunta in bi imel po ustavi pravico prevzeti oblast v času krize. S tem bi efektivno legalizirali naslednje vojaške udare. Poleg tega je hunta na referendumu dodala še drugo vprašanje, pod katerim bi se volivci odločali, ali bi prej opisani nastavljeni senat v omenjenem tranzicijskem obdobju lahko sodeloval pri izvolitvi premierja. Če bi bila ta določba potrjena, bi to zaradi razmerja sedežev med senatom in izvoljenim spodnjim domom pomenilo, da bi premier razen v primeru do sedaj nevideno visokega volilnega uspeha potreboval soglasje predvidoma rojalističnega senata.

Namen posebnih določb, ki bi veljale v tranzicijskem obdobju, je torej ustavno zagotoviti vpliv vojske in rojalistične elite na politični proces v primeru nasledstva, ki se bo glede na zdravstveno stanje kralja Bumibola skoraj gotovo zgodilo v naslednjih petih letih.

Vojaška hunta je sicer v demokratični maniri organizirala referendum o novi ustavi. A hkrati je prepovedala kakršnokoli referendumsko kampanjo, tako za kot proti novemu temeljnemu aktu. Nasprotniki nove ustave se medtem pritožujejo, da so deležni mnogo bolj striktnega izvajanja prepovedi kampanje, kot to velja za njene podpornike. Kljub prepovedi so Taksin Šinavatra in njegovi zavezniki pa tudi predstavniki nekaterih drugih, med drugimi rojalističnih strank izrazili nasprotovanje novi ustavi. Upoštevajoč to nasprotovanje in dejstvo, da je Taksin do sedaj v vseh volilnih bojih zadnjih 15 let zmagal, je možnost potrditve nove ustave pod velikim vprašajem. Jory zaključi z mislijo o nadaljnjem razpletu tajske politične krize po nedeljskem referendumu:

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness