Tu živijo zgolj kleni!
Poslušali smo izsek posnetka včerajšnje novinarske konference vlade, v katerem se je slovenski premier odzval na zadnje dogodke v Šenčurju in Kranju, kjer je lokalno prebivalstvo nastopilo proti nastanitvi beguncev v njihovem lokalnem okolju. Izrečene besede so prišle iz ust premierja taiste vlade, ki sprejema predlog Zakona o mednarodni zaščiti, ki v svoji rigoroznosti postavlja nemogoče pogoje za pozitivno razrešitev prošnje za azil. Pretekle spremembe zakona so med drugim že uveljavile določbo, ki zmanjšuje rok, v katerem mora sodišče sprejeti odločitev glede prošnje.
Zadnje spremembe k predlogu zakona, ki med drugim predvidevajo možnost takojšnje deportacije zavrnjenih prosilcev, še preden le-ti oddajo uradno pritožbo na odločitev sodišča, ter onemogočanje zaprositve za azil, če je prosilec v državo prišel iz druge članice Evropske unije, je prevzel parlamentarni Odbor za notranjo politiko. Oba amandmaja sta bila po predlogu SMC-ja vložena na seji državnega zbora, tako pa za spremembe ni bilo potrebno vladno usklajevanje. Kot poroča časopisna hiša Dnevnik, minister za pravosodje Goran Klemenčič takšnim spremembam sicer ostro nasprotuje. Več o predlaganih spremembah Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.
Po formulaciji drugega amandmaja bi bilo mogoče zaprositi za azil edino, ako bi begunec na tla dežele padel iz zraka oziroma vsaj z velikim skokom preskočil Hrvaško. Oba amandmaja sicer kršita tako zaveze dublinske uredbe kot ženevske konvencije.
Če po eni strani vlada skuša onemogočiti vstop vseh tujcev na domača tla, ostaja njena naloga v iskanju nastanitvenih kapacitet ob zadnjih dogodkih neuspešna. Po protestu lokalnega prebivalstva v Kidričevem, Šenčurju in nasprotovanju begunskih otrok v Kranju, je v sredo protest potekal še v Logatcu, danes pa je načrtovan na Vrhniki in v Lenartu. Naravo protestniškega gibanja, ki svojo zaslombo črpa na strankarski desnici, pojasni filozof Tadej Troha.
Prizori, ki jih je moč opazovati na Kidričevem, Senčurju ali Kranju za slovenski prostor niso nič novega. V zgodovini države so bili podobni odzivi lokalnega prebivalstva že ob načrtih gradnje komune za zdravljenje odvisnosti od drog v bližini Sečovelj ali v primerih, kjer je oblast želela preseliti romske družine. Več filozof Boris Vezjak.
Na sovraštvu, ki se manifestira ob protestih ob možnosti begunskih kapacitet v nekem lokalnem okolju, pa spretno kapitalizira politična desnica.
Pri vladnih poskusih iskanja nastanitvenih prostorov pa je problematična že sama ideja velikih zavodov, ki bi nudili prostore beguncem. Nadaljuje Zlatar.
Dogodek, ki je sledil nekaj dni po kranjskih protestih, je bil poziv 24 učiteljev Gimanzije Franceta Prešerna v Kranju proti nastanitvi šestih mladoletnih beguncev brez spremstva staršev v tamkajšnjem dijaškem domu. Na nastalo sitaucijo se je z lastnim apelom vladi odzval tudi sogovornik Vezjak.
Izjava.
V kranjskem primeru pa je bil poveden odziv vlade, ki je nerazumen protest učiteljev gladko sprejela. Nadaljuje Troha.
Na dogajanje se je na konferenci, ki smo jo slišali na začetku oddaje, ostreje odzval premier Cerar. Pobudnikom v Kranju je očital, da v tej situaciji ni ničesar, kar bi nas lahko ogorožalo. Besede premierja so se na zadnji konferenci omilile, ko so na tapeto prišli begunski otroci. Na kaj je potrebno biti pozoren v navideznem vladnem obratu, zaključi Troha.
Dodaj komentar
Komentiraj