1. 3. 2024 – 17.00

Tujce v zapor

Audio file

Audio file
10. 10. 2017 – 21.00
O dometu neoliberalnih kaznovalnih praks v Sloveniji in večanju restriktivne kaznovalne politike

Slovenija se že vrsto let lahko pohvali s prezasedenimi zapori, a je sedaj slabše kot kadarkoli prej. Po podatkih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je zasedenost zaporov najvišja od leta 1995, ko so upravo tudi ustanovili. Povprečna zasedenost zaporov je 139-odstotna. Najbolj napolnjen je Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, kjer je več kot dvakrat več ljudi od uradnih kapacitet. Veliko ne zaostajajo niti zapori v Mariboru, Celju in Kopru. V največjem slovenskem zaporu na Dobu je zasedenost več kot 128-odstotna. 

Po podatkih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je bilo s 26. februarjem v zaporih, brez prevzgojnega doma, skupaj zaprtih 1808 oseb. Nesorazmerno veliko pa je zaprtih tujcev, ki jih je 850. Več kot polovico vseh priprtih predstavljajo osumljeni tihotapljenja ljudi. Med obsojenci pa je delež tihotapcev ljudi okoli 30-odstoten.

Notranje ministrstvo pod Boštjanom Poklukarjem je oktobra zaostrilo nadzor na meji. Oktobra, kmalu potem, ko je to storila Italija na meji s Slovenijo, je vlada uvedla poostren nadzor na notranjih šengenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko. Sprva samo za nekaj tednov, nato je nadzor podaljšala do 22. junija. Policisti pri potnikih ob vstopu v državo preverjajo, ali izpolnjujejo pogoje za vstop in ali imajo ustrezne dokumente. Pri tem so, kot so pojasnili na policiji, »posebej pozorni predvsem na osebe, ki bi lahko predstavljale tveganja za različne oblike organiziranega kriminala in terorizma.«

308. člen Kazenskega zakonika, ki govori o kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja državne meje, je nazadnje zaostrila vlada Janeza Janše sredi junija 2020, a pri tem ni bila prva. Dvignila je kazni za tihotapljenje tujcev v Slovenijo z največ petih let zapora na zaporno kazen od tri do deset let, prav tako pa za samo nezakonito prehajanje državne meje.

Z Draganom Petrovcem z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Mojco Plesničar, znanstveno sodelavko na Inštitutu za kriminologijo in docentko na ljubljanski pravni fakulteti, smo iskali odgovor na vprašanje, kaj počnejo represivni organi, da za zapahe spravljajo tako velik delež tujcev.

Vir fotografije: Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj