Požar v nočnem klubu Kolektiv v glavnem mestu Romunije Bukarešti, v katerem je umrlo 32 ljudi, je sprožil protivladne proteste po vsej državi. Protestniki požar vidijo kot simbol korupcije v državi, saj je imel lastnik kluba kljub nezadostnim varnostnim standardom dovoljenje za delo. Posledično se na ulicah večjih mest od torka vsak večer zbira več deset tisoč ljudi, na največjem zborovanju v sredo pa je številka dosegla 70 tisoč. Premier Viktor Ponta je pod pritiskom odstopil, predsednik države Klaus Ioannis pa je za začasnega premiera imenoval dosedanjega ministra za izobraževanje Sorina Cimpeanuja. Protesti se sicer z zmanjšano močjo nadaljujejo, vse bolj realna pa postaja možnost, da bodo izkoriščeni za strankarske interese.

Protesti so v Romuniji v zadnjih letih postali stalnica. Spomnimo na demonstracije proti premestitvi prebivalcev vasi Rosia Montata z namenom, da bi tam postavili rudnik zlata, in nasprotovanje uvajanju metode hidravličnega drobljenja za pridobivanje plina. Ti dogodki so spletli mrežo, ki se je po požaru v klubu Kolektiv hitro mobilizirala, kot opiše aktivist Greco:

Izjava

A za razliko od prejšnjih, ti protesti nimajo konkretnega cilja, kot je ustavitev določenega gospodarskega projekta, temveč so uperjeni proti celotnemu političnemu razredu. Posledica je heterogenost gibanja, ki nima skupnih ciljev. Del protestniškega gibanja, ki izhaja iz prejšnjih protestov, zahteva ojačanje socialne države, a aktivistka Ioanna ni preveč optimistična:

Izjava

Heterogenost protestniškega gibanja skuša izkoristiti opozicijska liberalna stranka. Njen zmagoviti kandidat na zadnjih presdedniških volitvah Klaus Iohannis (izg. Klaus Johanis) trenutno igra vlogo mediatorja. Njegovo agendo opiše Valer Cosma iz Univerze Pech na Madžarskem:

Izjava

Iohannis mediatorsko vlogo lahko igra zaradi izdatne popularnosti, ustvarjene v lanskoletni predvolilni kampaniji. Opiše Stefan Guga, sociolog iz organizacije Criticatac:

Izjava

Iohannis je proteste proti premieru podprl in v znak podpore na pogovor povabil predstavnike protestnikov. A kot pove Guga, so bili ti skrbno izbrani:

Izjava

Med protestniki je popularnost pridobila ideja tehnične vlade, s katero naj bi se izognili nadaljni vladavini dosedanje politične elite. Guga to označuje kot zmago liberalne stranke:

Izjava

Greco tehnično vlado interpretira kot uveljavitev interesa mednarodne gospodarske elite nad interesi domače, v prid katere deluje do zdaj vladajoča socialdemokratska stranka:

Izjava

A Guga trdi, da tako ostre ločnice med elitama ni:

Izjava

Ob odsotnosti jasne ločnice gre torej za boj med dvema domačima političnima opcijama, socialdemokratsko in liberalno, izmed katerih je trenutno v prednosti slednja.