V začetku avgusta je vladajoča vojaška hunta v Maliju prekinila diplomatske odnose z Ukrajino. Povod za odločitev je bila izjava predstavnika ukrajinske varnostne službe Andrija Jusova, ki je med televizijskim nastopom izjavil, da so tuareški uporniki v Maliju prejeli vse informacije, ki so jih potrebovali za izvedbo uspešne operacije proti borcem ruskega Wagnerja. Z izjavo je Jusov namignil, da so uporniki informacije prejeli prav od ukrajinske varnostne službe. To jim je omogočilo, da so konec julija v spopadu z Wagnerjem in malijskimi vojaki na severu države ob meji z Alžirijo premagali tako vojsko vladajoče hunte kot ruske plačance. 

Prekinitvi diplomatskih odnosov z Ukrajino so se le nekaj dni pozneje priključile tudi vojaške oblasti v Nigru. Odnosi Zavezništva sahelskih držav, ki ga poleg Malija sestavljata še Niger in Burkina Faso, z Ukrajino so se dodatno zaostrili potem, ko je pred nekaj dnevi zavezništvo na Varnostni svet Združenih narodov naslovilo pismo, v katerem svet poziva, naj obsodi odkrito podporo ukrajinske vlade mednarodnemu terorizmu v državah Sahela. 

V tokratnem Kultivatorju smo se posvetili odnosom, ki jih imajo države sahelskega zavezništva z (neo)kolonizatorkami, ki so jih v zadnjih letih nagnale, kakšno vlogo je pri tem odigrala Rusija in zakaj se je v igro naenkrat vmešala tudi Ukrajina. O odnosih med Zavezništvom sahelskih držav z Rusijo, Ukrajino, Združenimi državami in Francijo smo govorili z alžirskim raziskovalnim novinarjem, ki se ukvarja z varnostnimi in vojaškimi temami Akramom Khariefom in Benom Arisom, urednikom portala Bne Intellinews.