Vzhodnoevropska začasna zaščita
Včeraj smo vstopili v peti teden ruske invazije na Ukrajino, največji vojaški spopad na stari celini od druge svetovne vojne naprej. O superlativih vojne v Ukrajini lahko govorimo tudi v kontekstu beguncev. Svoje domove je bilo po podatkih Organizacije združenih narodov namreč primorano zapustiti že okrog deset milijonov državljanov in do nedavnega prebivajočih v Ukrajini. Največje število pribeglih iz Ukrajine je svoje zatočišče našlo na sosednjem Poljskem.
Od slabih štirih milijonov beguncev, ki so zapustili Ukrajino, sta na Poljsko pribegnili dve tretjini vseh, ki so domovino zapustili, oziroma dva milijona in pol. Dobrega pol milijona beguncev je sprejela Romunija, sledita ji še Moldavija in Madžarska z dobrimi tristo tisoč ter Slovaška s četrt milijona sprejetih beguncev. Iz Doneške in Luganske ljudske republike, ki jima je Rusija nekaj dni pred začetkom vojne priznala suverenost, pa je v Rusijo pribegnilo okoli dvesto tisoč beguncev. Vsaj še enkrat toliko beguncev, ki so jih sprejele sosedske vzhodnoevropske države, pa se je razkropilo v varnejše dele Ukrajine, predvsem na zahod države.
V današnjem Kultivatorju bomo analizirali begunsko krizo na vzhodu Evrope, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino. Kako se z najhujšo begunsko krizo po koncu druge svetovne vojne soočajo na Poljskem, razloži profesor politologije na Univerzi v Sussexu in avtor bloga The polish politics, Aleks Szczerbiak.
V prvih dneh vojne je poljska vlada angažirala civilno zaščito in nevladne organizacije, ki so na meji z Ukrajino skrbele za oskrbo beguncev.
Med prvimi begunci iz Ukrajine so prevladovali tisti, ki imajo v evropskih državah sorodnike in prijatelje, pri katerih so se lahko nastanili, zato niso potrebovali veliko vladne pomoči. Po prihodu večjega števila beguncev je bilo jasno, da bo v prihodnje potrebno državno posredovanje. Ob pomoči Visokega komisariata za begunce pri Organizaciji združenih narodov je poljska vlada pričela s snovanjem regijskega načrta za pomoč beguncem, za katerega so pri OZN namenili sredstva v višini dobrih 172 milijonov evrov. S tem bodo begunci na poljsko-ukrajinski meji deležni institucionalne podpore in pomoči ob nadaljevanju poti. Meja med Poljsko in Ukrajino je tako postala center za pomoč beguncem pri nujni oskrbi.
Poljska vlada izključuje možnost vzpostavitve begunskih taborišč. Kljub temu da želi poljska vlada s tem pospešiti integracijo ukrajinskih beguncev v poljsko družbo, se ti še vedno zadržujejo na javnih mestih, zlasti na železniških postajah. Te so ob povečanem železniškem prometu med Kijevom in Varšavo postale prvo glavno zatočišče ukrajinskih beguncev.
Organizacija logistike za begunce je v sodelovanju poljske vlade in številnih civilnih združenj stekla kmalu po začetku vojne. Na pobudo poljske vlade je velik delež begunskih družin nameščenih pri poljskih prostovoljcih in prostovoljkah.
Nekatere ukrajinske družine so sicer še vedno nameščene v vmesnih beguncih centrih v različnih športnih dvoranah. Pred individualno namestitvijo se morajo ukrajinski državljani registrirati v centru, nameščenem na nacionalnem nogometnem stadionu v Varšavi, s tem pa pridobijo poljsko nacionalno številko identitete, bolje znano pod kratico PESEL.
Od začetka vojne je poljska vlada sprejela več ukrepov, ki ukrajinskim beguncem omogočajo, da na Poljskem znova pričnejo z razmeroma običajnim življenjem. A zakoni, ki jih je sprejela poljska vlada, se ne nanašajo na vse osebe, ki so po začetku vojne prečkale poljsko-ukrajinsko mejo. Ugodnosti, ki jih predvideva zakon, so deležni le ukrajinski državljani, ki so na Poljsko prišli neposredno iz Ukrajine. Več pojasni Agnieszka Matejczuk, pravnica iz Združenja za pravno posredovanje v Varšavi, ki že več let deluje na področju svetovanja manjšinam in marginaliziranim skupinam.
Ostalim beguncem, ki kriteriju ukrajinskega državljanstva in določene begunske poti ne zadoščajo, lahko uveljavljajo status začasne zaščite po istoimenski direktivi Evropske unije. Slednja je direktivo, ki je bila zasnovana po vojnah v nekdanji Jugoslaviji, znova aktivirala 27. februarja na pobudo ministrov za notranje zadeve držav Evropske unije. Začasna zaščita zagotavlja takojšnje in začasne zaščite razseljenim osebam iz držav, ki niso članice EU, in tistim, ki se ne morejo vrniti v izvorno državo. Po uveljavitvi statusa začasne zaščite, ki beguncem omogoča bistveno manj socialnih bonitet, lahko ti na Poljskem ostanejo zgolj leto dni.
Bolj zaostrene razmere za pridobitev pravnega statusa zaščite na Poljskem veljajo za begunce, ki ne zadoščajo kriterijem poljske vlade in niti direktivi Evropske unije. To so v veliki večini študenti in študentke ter tuji delavci in delavke, ki so v Ukrajini prebivali začasno. Na voljo imajo zgolj petnajst dni, da uredijo svoj pravni status na Poljskem, pojasni Matejczuk.
Če osebe, ki so prišle na Poljsko, svojega begunskega statusa ne morejo registrirati, jim preostane le, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Begunci, ki torej prihajajo iz tretjih držav in v Ukrajini niti niso imeli začasnega prebivališča – to so večinoma osebe iz drugih vojnih področij na Bližnjem vzhodu – imajo zgolj možnost, da za posebni status zaprosijo v skladu z zakonodajo, ki je veljala pred začetkom vojne.
Ukrajinski državljani, ki so na Poljsko prišli neposredno, lahko po novem zakonu koristijo večino socialnih pravic, ki veljajo za poljske državljane. Prav tako pa prejmejo enkratno denarno spodbudo v višini tristotih poljskih zlotov ozirom dobrih šestdesetih evrov.
Ostali begunci, za katere novi zakon poljske vlade ne velja, socialnih pravic ne morejo koristiti. Deležni so zgolj manjše denarne pomoči, namenjene temeljnim življenjskim potrebščinam, prav tako pa nimajo enakih možnosti nastanitve. Denarno pomoč pa prejmejo tudi poljske družine, ki so pripravljene gostiti pribežnike iz v vojno ujete Ukrajine.
Večina pribeglih iz Ukrajine lahko na Poljskem uživa približno enake življenjske pogoje kot poljski državljani. Na Poljskem je sicer že pred vojno živelo približno milijon ukrajinskih državljanov in državljank. Ti so bili večinoma moški delavci, ki pa so se po začetku vojne tudi množično vračali na bojišča v Ukrajino. Iz Ukrajine so v zadnjem mesecu pribegnile zlasti skupine starejših in žensk z otroki. Zato želijo integracijo ukrajinskih beguncev na Poljskem pospešiti predvsem s takojšnjo vključitvijo v izobraževalni sistem.
Število beguncev iz Ukrajine se seveda povečuje iz dneva v dan. Tudi poljska vlada je priznala, da so nastanitvene kapacitete na robu zmogljivosti. Poljska sicer sprejema daleč največje število beguncev, a se tokovi beguncev, ki bežijo iz Ukrajine, usmerjajo tudi drugod po Evropi. Točnega podatka o številu ukrajinskih beguncev v Sloveniji ni, po navajanju različnih medijev naj bi jih bilo nekaj tisoč.
Dodaj komentar
Komentiraj