Začasna vlada za nedoločen čas
Pakistan je pred nekaj dnevi dobil novega začasnega premierja Anvarja ul-Haka Kakarja. Dogajanje v Pakistanu je sicer postalo zlasti burno po odstopu nekdanjega premierja Imrana Khana. Khanu so poslanci aprila lani izglasovali nezaupnico, kar je sprožilo vrsto protestov njegovih podpornikov. A svojega mandata ni zaključila niti zdaj že odhajajoča vlada Šehbaza Šarifa. Premier v odhajanju je predsednika Pakistana Arifa Alvija pozval k razpustitvi parlamenta, kar pomeni uvedbo prehodne vlade. Vrnimo se k Anvarju ul-Haka Kakarju, ki je funkcijo vršilca dolžnosti premierja prevzel pred splošnimi parlamentarnimi volitvami. Skladno s pakistansko ustavo velja, da bi morala začasna vlada in njen predsednik na funkciji ostati točno 60 dni. Vendar je predsednik države Alvi parlament zvito razpustil 3 dni pred iztekom mandata in tako začasna vlada ostaja na funkciji 90 dni. Kot narekuje zakonodaja, je glavna naloga prehodne vlade izvedba svobodnih in poštenih volitev. V času svojega vladanja pa opravlja tudi tekoče vladne posle. A novoimenovana prehodna vlada je z zakonom, ki ga je vlada v odhajanju sprejela nekaj dni pred razpustitvijo parlamenta, pridobila mnoga pooblastila, ki jih ima sicer voljena vlada. Šah Mer Baloh, pakistanski dopisnik za Guardian, ki živi v Islamabadu, pojasni, zakaj je novoimenovana vlada najmočnejša začasna vlada doslej.
A povečale se niso le pristojnosti nove prehodne vlade, podaljšal bi se lahko tudi njen mandat. Državna volilna komisija Pakistana je sporočila, da je potreben ponoven popis prebivalstva in postavitev mej med posameznimi volilnimi enotami, za kar bi potrebovali vsaj štiri mesece. To je kasneje potrdil notranji minister Rana Sanaula, ki je dejal, da volitev v letošnjem letu ne bo. Govori Šah Mer Baloh.
Kot narekuje zakon, mora biti cenzus prebivalstva v Pakistanu določen vsakih 10 let, a poraja se vprašanje, zakaj se je vlada v odhajanju odločila za določitev le mesec pred iztekom svojega mandata. Michael Kugelman, direktor inštituta za južnoazijske študije na raziskovalnem centru Wilson v Pensilvaniji, pojasnjuje, da sta bili določitev cenzusa in z njo zamaknitev volitev namerni.
Kakarja sta za začasnega premierja imenovala premier v odhajanju Šehbaz Šarif in vodja opozicije Raža Riaz Ahmad. Novoimenovani predsednik začasne vlade je pred tem opravljal funkcijo senatorja, za katero je bil izvoljen leta 2018. Eden od glavnih razlogov za izbiro Kakarja je ta, da prihaja iz redko poseljene jugozahodne province Pakistana, imenovane Beludžistan. Kritiki sklepajo, da želi vlada v odhodu z imenovanjem Kakarja za premierja predvsem pomiriti javnost v manjših regijah Pakistana, ki zaradi premoči večjih provinc pogosto ne pridejo do korita. V manjših provincah imajo namreč pomembno besedo različne separatistične skupine, ki politikom že leta očitajo, da naravnih virov v regiji ne uporabljajo lokalnemu prebivalstvu v korist. Poleg tega je Kakar član stranke Balochistan Awami, tako rekoč beludžistanske ljudske stranke, ki naj bi jo podpirala pakistanska vojska, razloži Baloh.
Kugelman pojasnjuje, da je Kakarja morda izbrala prav vojska in ne tako imenovana civilna politika, kar pomeni, da bo prehodna vlada primorana izvrševati interese vojske.
Vlada v odhajanju pa ni sprejela zgolj zakona, ki povečuje pristojnosti začasne vlade, temveč je v dveh dneh sprejela več kot 50 različnih zakonov. Z njimi naj bi se povečale predvsem pristojnosti vojske in obveščevalnih služb. Sam postopek sprejetja zakonov so kritizirali mnogi poslanci in senatorji, ki so dejali, da se zaradi velike količine gradiva sploh niso mogli pripraviti na sejo, prav tako pa ni bilo časa za razpravo o posameznih zakonih.
Med najbolj perečimi je novo sprejeti amandma k tako imenovanemu uradnemu aktu o skrivnostih, ki povečuje moč pakistanske vojske in pakistanske vojne obveščevalne službe, krajše ISI. Tako ISI kot državna obveščevalna agencija lahko na podlagi sprejetega amandmaja kadarkoli vstopita in preiščeta osebo ali prostor brez naloga, če je potrebno pa je dovoljena tudi uporaba sile. To velja za vse, ki bi kršili uradni akt o skrivnostih, na primer tako, da bi delili imena agenta katere od agencij. Akt sovražnika definira kot osebo, ki posredno ali neposredno, namerno ali nenamerno sodeluje s tujimi silami, agenti, nedržavnimi akterji, organizacijami ali skupinami, ki s svojimi dejanji nakazujejo na ogrožanje varnosti in interesov Pakistana.
A ustavimo se za trenutek in se vrnimo v leto 2018, ko je bil na funkcijo predsednika vlade izvoljen nekdanji igralec kriketa in predsednik stranke Gibanje za svobodo Imran Khan.
Kljub temu da Khan ne uživa več podpore vojske in mu je zaradi obsodb prepovedano sodelovanje v politiki, ostaja eden od glavnih akterjev. Veliko podporo uživa zlasti med mlajšimi prebivalci in prebivalkami Pakistana, ki so od njegovega odstopa, tudi zaradi aretacij, večkrat zavzeli ulice.
Uradni akt o skrivnostih so pristojni organi z dodatkom novega amandmaja, kakopak, uporabili proti nekdanjemu premierju Imranu Khanu, ki ga ti isti organi zato tretirajo kot sovražnika. To pa še ni vse! Medtem je zgodba pridobila tudi mednarodne razsežnosti. Ameriški portal The Intercept je medtem razkril vsebino diplomatske depeše, ki jim jo je predal pakistanski žvižgač. Depešo je napisal pakistanski veleposlanik v Washingtonu Asad Madžid Khan po srečanju s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva. Ameriški diplomati so na sestanku izrazili nezadovoljstvo s Khanovo politiko. Khan je Združene države obtožil pritiskov, grozili naj bi mu tudi s kasneje izvedeno nezaupnico parlamenta. Nadaljuje Kugelman.
Takšno zakonsko podprto povečevanje pristojnosti in moči vojske v Pakistanu sicer ni nič novega. Kot pojasnjuje Kugelman, je vojska igrala pomembno vlogo pri odcepitvi od Indije leta 1947 in s tem predstavlja enega od državotvornih stebrov.
Pred nekaj tedni je bil sprejet tudi zakon, ki sicer omejuje časovni razpon, znotraj katerega je posameznik lahko iz politike izključen. Kljub temu da bi to lahko izboljšalo Khanov položaj, pa je vlada zakon najverjetneje sprejela zato, da bi izboljšala položaj nekdanjega premierja Navaza Šarifa, brata današnjega premierja v odhodu. Ta je že leta izključen iz politike, a bi sprememba zakona lahko pomenila njegovo vrnitev na parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale čez pet let.
Dogajanje v Pakistanu tako predstavlja podlago za različne bitke na prihajajočih parlamentarnih volitvah in postavlja vprašanje o vrnitvi junaka ljudskih množic in ljubiteljev kriketa. V Ameriki pa nič novega.
Vir fotografije: Alisdare Hickson: Standing against the US/dark money backed coup in Pakistan, Wikipedia All Creative Commons
Dodaj komentar
Komentiraj