17. 6. 2015 – 12.00

Pregled dogajanja v Siriji

Tako kot veliko ostalih držav so marca 2011 Sirijo pretresli množični protesti, ki se jih je skupaj z vstajami v ostalih arabskih državah prijelo ime Arabska pomlad. Množična ljudska vstaja se je v Siriji kmalu sprevrgla v državljansko vojno z močnim sektaškim podtonom. Ta je do danes zahtevala že okoli 300 tisoč življenj in sprožila ogromen begunski val v sosednje države in tudi proti Evropi. Ker po štirih letih spopadov poročanje iz Sirije postaja vse bolj površinsko, se bomo v današnji Južni hemisferi posvetili pregledu trenutnega stanja v Siriji, prisluhnili pa bomo tudi javljanju sodelavca Arneta, ki se nahaja v Kobaneju. Zaradi obsežnosti tematike bo prispevek na spletni strani opremljen tudi s številnimi linki in zemljevidi.

Državljanska vojna v Siriji poteka na več različnih oseh, kar pogosto pripelje do kontradiktornih koalicij in tihih dogovorov. Zadnji tak primer je bila obtožba s strani sirske opozicije pred dvema tednoma, da se Asadove sile usklajujejo z Islamsko državo in družno napadajo različne opozicijske milice, mnoge med njimi s sunitskim islamističnim karakterjem, ki pa ne podpirajo Islamske države. To je bila dolgo časa sicer napol javna skrivnost, ki pa se je praktično potrdila, ko Asadovo letalstvo ni ustavilo napredovanja Islamske države proti mestu Alepo, ki ga delno nadzoruje vlada, delno pa različne opozicijske milice, pač pa je celo nudila zračno podporo ISIS-u v spopadih z opozicijskimi silami.

Druga velika bitka, ki je potekala v zadnjih mesecih, se je odvijala v provinci Idlib. Že konec lanskega leta so se spopadli nasprotniki Asada, ki pa jih več stvari razdružuje kot povezuje. Na eni strani je bila fronta al-Nusra, ki se jo največkrat omenja kot sirsko vejo Al-Kaide, na drugi pa sekularna Sirska revolucionarna fronta in zmerno gibanje Hazzm. Slednji so bili kljub podpori Zahoda februarja letos poraženi, v roke al-Nusre pa je padla praktično cela provinca Idlib, razen istoimenske provincialne prestolnice. Skupaj z zmago nad zmerno opozicijo je fronta al-Nusra dobila tudi zaloge orožja, ki jih je poražencem zagotovila ameriška obveščevalna agencija CIA, s severa države pa so bile s tem praktično povsem izbrisane opozicijske milice s podporo Zahoda.

Sledil je dober mesec nabiranja moči in sklepanja koalicij. Konec marca je tako mesto Idlib, ki je bilo pod nadzorom vladnih sil, zavzela islamistična koalicija po imenu Vojska zavzetja, ki vključuje tudi fronto al-Nusra. Do konca aprila so porazili tudi vladne sile, ki so še imele pod nadzorom nekatera manjša, strateško pomembna mesta, in jih v provinci Idlib stisnile v nekaj majhnih in osamljenih žepkov, na primer vojaško letališče Abu Duhur.

Še ena fronta, kjer so bile Asadove sile poražene, je bila bitka za mesto Palmira, katerega starodavne ruševine spadajo na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Mesto v centralni Siriji je v roke Islamske države padlo po petih dneh spopadov, ki so se končali pred natanko enim mesecem. Poraz Asadove vojske bi lahko bil tudi taktičen, saj se razredčena vladna vojska osredotoča na branjenje mest z veliko prebivalci, poleg tega pa bi morebitno uničevanje kulturne dediščine s strani Islamske države tako imenovano mednarodno skupnost prisililo v bolj angažirano posredovanje. Morda je tudi zato ISIS arheološkim bogastvom Palmire prizanesel, so pa po poročanju medijev starodavni amfiteater uporabili za javne usmrtitve.

V zadnjih mesecih je bilo pestro tudi na južni fronti. V začetku februarja so vladne sile, okrepljene z borci šiitskega Hezbolaha, Iranske revolucionarne garde in Iranu zvestimi milicami, napadle območja pod nadzorom južnega krila Svobodne sirske vojske, bolj poznane pod angleško kratico FSA. Gre za tiste famozne zmerne upornike, ki jih želi podpirati koalicija pod vodstvo Združenih držav Amerike v boju proti Islamski državi. Težava je le, da obstajajo praktično le še na jugu, saj sta jih na severu, kot že omenjeno, porazila Vojska zavzetja in ISIS. Po nekaj začetnega uspeha se je omenjena ofenziva vladnih sil upehala in ustavila. Med marcem in junijem so še naprej potekali spopadi, v katerih si je Svobodna sirska vojska priborila nazaj nadzor nad nekaterimi izgubljenimi mesti, tako da so bile ozemeljske pridobitve Asada na koncu praktično nične.

Nazadnje nam ostaja še v javnosti najbolj podrobno spremljana fronta, to so spopadi v Kurdistanu. Po osvoboditvi Kobaneja konec januarja letos večjih spopadov v sirskem Kurdistanu oziroma Rožavi do nedavnega ni bilo. Borci kurdskih Ljudskih obrambnih enot, bolj znanih pod kratico YPG (je-pe-ge), in njihovo žensko krilo s kratico YPJ (je-pe-že), so po odbitju ISIS-ovega obleganja Kobaneja počasi iz njihovih krempljev iztrgali tudi vasi v kantonu, ki so jih nadzorovali. S podporo koalicijskih zračnih napadov in iraških kurdskih borcev oziroma pešmerg so sirski Kurdi dosegli, da ISIS od več kot 300 vasi, ki jih je nadzoroval v kantonu Kobane, nadzoruje le še nekaj naselbin severno od njihove prestolnice Raqqa.

Zadnja velika kurdska borba pa se je po osmih dneh spopadov zaključila pred dvema dnevoma. Kurdske enote YPG (je-pe-ge) so skupaj z borci Svobodne sirske vojske in ob podpori koalicijskih zračnih napadov osvojili mesto Tal Abyad in pregnali borce ISIS-a. S tem so mesto Kobane in okoliške vasi, ki so tri leta preživeli kot kurdska enklava, povezali z ostankom Rožave oziroma zahodnega Kurdistana. Izolirano tako obstaja le še kurdsko območje okoli mesta Erfin na skrajnem severozahodu Sirije. Z zavzetjem mesta Tal Abyad, kjer je tudi mejni prehod s Turčijo, so Kurdi presekali glavno oskrbovalno pot do prestolnice Raqqa in odrezali mejni prehod, prek katerega je k ISIS-u prihajalo veliko število tujih borcev in bolj ali manj uradne turške pomoči.

V drugem delu Južne hemisfere bomo prisluhnili javljanju sodelavca Arneta, ki je zadnje tri dni preživel v sirskem Kobaneju. Za začetek smo ga vprašali, v kakšnem stanju je mesto in koliko ljudi se je že vrnilo.

Izjava se nahaja v posnetku.

Za nadaljnjo obnovo Kobaneja je zelo pomembna tudi že omenjena osvoboditev mesta Tal Abyad iz rok ISIS-a. Govori Arne.

Izjava se nahaja v posnetku.

V praktično vseh uspehih v boju proti Islamski državi so glavno vlogo odigrale kurdske milice, znane pod kratico YPG (je-pe-ge), in njihovo žensko krilo s kratico YPJ (je-pe-že). Več o njihovi organiziranosti in nastanku pove Arne.

Izjava se nahaja v posnetku.

Sploh pri obleganju Kobaneja je bilo veliko govora o branitvi socialne revolucije ali vsaj progresivnega eksperimenta, ki da se dogaja v Rožavi. Arneta smo zato vprašali, kje je videti to progresivnost v Kobaneju.

Izjava se nahaja v posnetku.

Današnjo Južno hemisfero tako zaključujemo. V njej smo poskušali povzeti dogajanje v državi v zadnjih nekaj mesecih. Ob tem smo seveda marsikaj izpustili, med drugim tudi mednarodni kontekst, ki smo ga prihranili za eno od naslednjih oddaj. Za več informacij in zemljevide za lažjo vizualizacijo pa obiščite prispevek na spletni strani Radia Študent.