Tal Abyad ali Girê Spê?

Kot smo poročali že v prejšnjih javljanjih, so kurdske borke in borci v ponedeljek popoldan brez večjih bojev in brez smrtnih žrtev zavzeli mesto Tal Abyad oziroma, kot mu pravijo Kurdi, Girê Spê, Beli hrib. Mesto je izjemnega strateškega pomena ne le, ker so prek njega vzpostavili koridor med mestom Kobane ter ostalim ozemljem pod nadzorom Kurdov, temveč ker gre za pomemben mejni prehod med Turčijo in Sirijo. Kurdi sedaj nadzorujejo že okoli 500 kilometrov turško-sirske meje, ki je glavna vstopna točka za tuje borce Islamske države ter izstopna za naftne derivate, ki jih le-ta izvaža v Turčijo. Mimogrede, vzpostavitev koridorja je že botrovala okoli 80-odstotni pocenitvi bencina in kruha v mestu Kobane. Liter bencina tako sedaj stane okoli 30 evropskih stotinov, kilogram kruha pa okoli 8 centov.

Toda Kurdi so se z osvojitvijo Tal Abyada soočili z novo težavo – v mestu, kjer je pred vojno živelo 80 odstotkov Arabcev, večina sogovorcev ne kaže veliko razumevanja za demokratične in osvoboditeljske dimenzije boja, ki ga na severu Sirije trenutno vodijo Kurdi. Ob pogovorih v preteklih dveh dneh, ki smo ju preživeli v Tal Abyadu, so prej kot navdušenje izkazovali dvom in zadržanost. Kot sta nam na brzino razložila Gazi in Buhran, ki imata v mestu manjšo trgovino, pod Asadom niso smeli govoriti o politiki, vojaki opozicijske Svobodne sirske vojske in fronte Al-Nusra so bili precej nasilni, pod Islamsko državo pa niso smeli kaditi.

Ostali prebivalci so glede vladavine Daesha povedali, da v mestu ni bilo pretiranega pomanjkanja, večino stvari pa so dovažali iz Rake. Pritoževali so se predvsem nad cenami bolnišničnih storitev, ki so bile pod Asadom brezplačne. Pred odhodom je Islamska država glavno bolnišnico tudi precej demolirala ter iz nje v Rako odnesla večji del opreme, banka krvi, ki je na vojnem območju izjemno pomembna, pa je zaradi prekinjene električne dobave neuporabna. Na glavnem trgu naj bi obglavili 3 ljudi, ki niso hoteli moliti v mošeji, kar je v primerjavi s pokolom 450-ih Kurdov, ki ga je leta 2013 v mestu izvedla Al-Nusra, za sogovornike bolj ali manj le malenkost. V letu vladanja Daesha so poleg tobačnih izdelkov prepovedali še glasbo in šolanje otrok. Gazi in Buhran sta ob koncu navrgla še, da Islamska država nima enotne davčne politike – slabi daeshevci so jima pobirali tudi do 85 odstotkov dobička, med tem ko dobri le 15.

A kot rečeno, ljudje, ki so v mestu živeli v preteklih letih, o Islamski državi niso imeli pretirano slabega mnenja. Največji problem je za njih predstavljalo veliko število beguncev z vseh koncev Sirije in Iraka, ki so želeli prek mejnega prehoda prebežati v Turčijo, a so zaradi bolj ali manj zaprte meje obstali v mestu. V dneh pred vstopom kurdskih sil je prek mejnega prehoda Girê Spê v Turčijo vseeno prebežalo okoli 23.000 ljudi, kar gotovo priča o nezaupanju v projekt osvoboditve Kurdistana, kot si ga je zamislil v Turčiji zaprti vodja Kurdske delavske stranke Abdulah Öcalan.

V nasprotju s kurdskim delom prebivalstva, ki je za idejo svobode in demokracije pripravljen živeti tudi v nemogočih pogojih, so za Arabce, ki niso vključeni v YPJ.

ali YPG, najpomembnejše stvari varnost, preskrba z vodo in elektriko ter zadostne količine hrane in zagotovitev osnovnih zdravstvenih storitev. Kar zna predstavljati precejšen problem, sploh kar zadeva elektriko, saj je Daesh celotno mesto odklopil iz električnega omrežja, ki ga napajajo elektrarne v osrednjem delu države. Vojaški in politični projekt Kurdov v Siriji bo moral tako v najkrajšem možnem času dobiti še ekonomski del, če želijo ohraniti notranjepolitično stabilnost na ozemlju, ki ga trenutno nadzorujejo.

A za jasnejšo sliko o zaupanju turškega in arabskega dela prebivalcev Tal Abyada bo treba počakati še nekaj dni, da bo prehod dokončno odprt. Iz juga ga, po uradni razlagi zaradi nevarnosti min in skritih borcev Daesha, zapira kurdska oblast, na severu pa Ankara s svojo do Kurdov sovražno retoriko. V četrtek je bila na pobudo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana namreč sklicana izredna varnostna konferenca, po kateri je turški predsednik YPG označil za kurdske teroriste, ki v provinci Tal Abyad izvajajo etnično čiščenje nekurdskega prebivalstva.

Ta izjava po eni strani jasno kaže na popolno nepripravljenost trenutnih turških oblasti na dialog s sirskimi Kurdi, po drugi strani pa je gotovo namenjena tudi zastraševanju arabskih in turških beguncev iz Sirije, ki so trenutno v Turčiji in razmišljajo o morebitni vrnitvi na ozemlje pod nadzorom enot YPJ in YPG. William, francoski državljan, ki se že štiri mesece bori na kurdski strani, pravi, da je tovrstnega nezaupanja med različnimi etničnimi skupinami veliko, a po njegovem gre predvsem za predsodke, ki jih je mogoče enostavno preseči. Kot primer je navedel, da se velika večina arabskih družin, ki se želijo umakniti pred kurdskimi enotami, a jih te s svojim prihodom prehitijo, ob srečanju s pripadniki YPG-ja in YPJ-ja odloči ostati v domačih mestih ali vaseh.

Skratka, 700 ljudi, ki se je v Tal Abyad oziroma Girê Spê vrnilo v torek, še ne pomeni, da bo mesto v kratkem spet doseglo predvojno število prebivalcev, kurdske oblasti pa bodo morale na področjih, kjer je večinsko prebivalstvo arabsko, delati hitreje in bolj učinkovito. Za njih namreč YPG ni vojska, ki prinaša napredek, svobodo ter emancipacijo žensk, in vojaška proslava, kot smo jo videli v Kobaneju v sredo, se v Girê Spêju ne more zgoditi. YPG je tu le še ena v vrsti oblasti, ki so se v zadnjih štirih letih zvrstile v mestu. A čeprav je trenutno odprta le ena pekarna in vlada hudo pomanjkanje vseh osnovnih živil, je kruh zaenkrat brezplačen, pa še cigarete so prinesli.

O problemih realapoizma na multietničnih ozemljih je poslušal Arne.