Nikoli več veličastne povodnji v Železnikih
S temi besedami je televizijski voditelj Slavko Bobovnik začel Odmeve 19. septembra 2007, ko je povodenj razdejala kraje na Gorenjskem. Največje opustošenje je zajelo Železnike, občino s tri tisoč prebivalci, kjer je poplavilo okoli 350 hiš in odneslo 150 avtomobilov, ter kot smo slišali, terjalo tudi človeška življenja. Petnajst let kasneje v MEGA OFFsajdu, oddaji aktualnopolitične redakcije Radia Študent, v kateri obravnavamo dobre in slabe plati evropske kohezijske politike, predstavljamo projekt, ki bo Selško dolino obvaroval stoletnih voda.
O njih se, sploh v novinarskih prispevkih, zdi, da se dogajajo pogosteje, v krajšem časovnem obdobju kot sto let, pogosto pa se za merilo uporablja izjava lokalnega prebivalca ali prebivalke, ki pravi, »da česa takega ne pomni«. Izraz stoletne vode oziroma stoletna povratna doba pretokov je sicer uveljavljen v stroki. Njegovo definicijo povzame Andrej Golob, hidrolog Agencije za okolje.
Tako kot pri tako imenovani »popolni nevihti«, ki izhaja iz redke kombinacije neugodnih meteoroloških dejavnikov, se tudi pri stoletnih vodah križa več neobičajnih faktorjev.
Meteorološke pojave, kot so stoletne vode, je danes možno relativno uspešno napovedati. Napoved sama sicer ne pomeni, da se bo ta dejansko uresničila, vendar služi kot svarilo, na podlagi katerega se prebivalci nekega poplavno ogroženega kraja lahko ravnajo.
Poplavljanje Selške Sore v Železnikih ni redkost. V zadnjih štiridesetih letih beležimo sedem hujših poplav, ob že omenjenih leta 2007 še v letih 1979, 1990, 1992, 1993, 1995 in 1998. Po desetletjih pozivov, da se uredi protipoplavna zaščita kraja, se je leta 2019 začel 34 milijonov evrov vreden projekt Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore, pri katerem sodelujejo Direkcija za vode, Direkcija za infrastrukturo in Občina Železniki. Sredstva zanj v 85 odstotkih iz minulega finančnega okvira prispeva Evropska unija, preostanek pa država. Župan Železnikov Anton Luznar poudarja povezovanje deležnikov na vseh ravneh, pri čemer meni, da je bil angažma občine ključen.
Do prvega večjega premika, ki je omogočil izvedbo zdaj zadanega projekta, je prišlo z uredbo o državnem prostorskem načrtu, ki ga je v letu 2013 izdala vlada. Na podlagi uredbe je omogočena preložitev regionalne ceste Podrošt–Češnjica skozi Železnike, pri čemer aktivno sodeluje tudi občina.
Uredba omogoča tudi ureditev vodne infrastrukture, in sicer v dveh fazah. Govori Bojan Drnovšek iz Sektorja za gospodarske javne službe in investicije pri Direkciji za vode.
Najbolj zahtevno delo druge faze vodnih ureditev predstavlja zadrževalnik Pod Sušo, v katerem bo postavljena pregrada za zadrževanje vode.
V nobenem primeru med poplavami, ki so Železnike prizadele do sedaj, tudi tistimi leta 2007, ne bi prišlo do opisanega kontroliranega prelivanja; po Drnovškovih besedah je projektantska ocena, da je šlo za poplavne vode s povratno dobo okoli 250 do 300 let.
Za poplavno ogroženost Železnikov obstaja več vzrokov. Štiri kilometre naseljenih in industrijskih površin se nahaja na obeh bregovih Selške Sore, ki je po svojih značilnostih hudourniška reka. Kratke in intenzivne padavine povzročajo njeno hitro rast, h kateri pripomore tudi lega doline, ki je obdana s hribovjem, s katerega je odtok padavin hiter in velik. In če je pot reke zaprta, si jo ta najde sama, pojasnjuje Golob.
Kot že omenjeno, je danes na nevarnost poplav mogoče pravočasno opozoriti, saj je poleg znanja napredovala tudi tehnologija. Kako pa je bilo leta 2007?
Poplavno varnost tako zagotavlja kombinacija različnih ukrepov, ki se dopolnjujejo in sproti izboljšujejo. Tako so projektni partnerji med izvajanjem aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovili, da del naselja Železniki poleg Selške Sore ogrožajo tudi visoke vode pritokov Češnjice, Dašnjice in Prednje Smolove, tega pa državni prostorski načrt ni obravnaval. Kot zagotavlja Drnovšek, bodo tudi te pritoke uredili na način, da ne bodo poplavno ogrožajoči.
Kakšna bo torej protipoplavna varnost Železnikov v primeru pojava stoletnih voda po zaključku projekta?
Projekt Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore je trenutno v prvi fazi izvajanja. Čas trajanja projekta je omejen z letom 2023, vendar se bodo nekatera dela zavlekla še v leto za tem.
Tako kot se pri protipoplavni varnosti izboljšujeta gradbena in meteorološka tehnologija, se s časom veča tudi obseg meritev. Čim daljše je namreč obdobje meritev, tem boljše so ocene pretokov za daljše povratne dobe, razlaga Golob.
Glede na pogostost poplav v Železnikih in vse bolj nestabilno podnebje je protipoplavna zaščita nujna za tamkajšnje prebivalce. Hkrati pa velja tudi opomin, da je načrtovanje širitve pozidave ob vodotokih treba natančno premisliti in regulirati – ne na način, kot je bil na lanskem referendumu zavrnjeni zakon o vodah.
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org
Dodaj komentar
Komentiraj