Poslanci politične koalicije trenutno na oblasti pri koritih zakonodajne in izvršne oblasti v domačih Butalah se bodo še to popoldne usklajevali o delavnem osnutku reforme trga dela, ki so jo pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki mu brez dlake na jeziku načeluje v preteklosti že tudi kot minister za gospodarstvo v prvi Janševi vladi preverjeni Andrej Vizjak. Reforma delavno-pravne zakonodaje je sicer poleg pokojninske reforme ena od dveh ključnih strukturnih reform, ki jih želita druga Janševa koalicija in vlada skozi parlamentarni postopek spraviti do konca leta. Zato sicer zaenkrat še imata potrebno parlamentarno večino, manj razumevanja za njune nove reformne poskuse pa imajo pri posameznih socialnih partnerjih, s katerimi bi se naj začeli usklajevati in pogajati, ko bosta reformi koalicijsko politično usklajeni. Za kaj pravzaprav točno gre v teh poslednjih reformnih prizadevanjih pa bodo vsi tisti, ki se jih te najbolj tičejo, torej širša javnost, upokojenci, zaposleni in nezaposleni, izvedeli šele tam enkrat konec septembra, ko naj bi, kot optimistično računajo na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve, opravili s pregovarjanjem s socialnimi partnerji v državi.   

Reforma sicer prosto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika še ne pomeni, kakšen bo končni učinek spreminjanja obstoječega stanja in ureditve. Spremembe pa so lahko same po sebi pozitivne ali negativne, res pa je da se ni težko strinjati, da bi bilo v tej državi vendarle marsikaj za spremeniti, da bi le bilo nekoliko bolje. Toda za koga? Spreminjanje obstoječega v današnjem svetu izkoriščevalcev in izkoriščanih je pač vedno vsaj dvosmerno.

Iz predlogov reforme trga dela, kot jih bodo imeli na mizi še to popoldne poslanci vladajoče koalicije, katerih končni cilj je poenostaviti postopke pri zaposlovanju predvsem pa odpuščanju delavcev in odmor ali malico izvzela iz plačanega delavnega časa, samo po sebi izhaja, da bodo pridobili predvsem izkoriščevalci, ki se po besedah samega za področje resornega ministra Andreja Vizjaka kot hudič križa bojijo pogodb za nedoločen čas oziroma delodajalci. Ključna usmeritev reforme domačega trga dela po butalsko namreč je odprava velikih razlik med tistimi, ki so zaposleni za nedoločen čas, in vsemi drugimi, ki so v tudi domačim delodajalcem vse bolj ljubih začasnih in negotovih oblikah dela. Toda na škodo in na račun varnosti, ki so jo doslej uživali zgolj redno in za nedoločen čas zaposleni. Tudi odprava plačanega odmora oziroma malice ne bo poskrbela za kako novo kvaliteto na Slovenskem še kakorkoli že zaposlenega človeka. Bo pa znižala strošek dela, kot se delavci vodijo v delodajalskih statistikah ekonomske učinkovitosti posameznega podjetja oziroma delovne organizacije.     

Najbolj radikalna novost, ki jo prinaša sprememba delavnopravne zakonodaje, kot jo pod taktirko domačih delodajalcev, Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter podobnih patronov, branikov neoliberalnega kapitalizma, prav po butalsko snuje druga Janševa koalicija in vlada pa se nanaša na uvedbo enotne pogodbe za nedoločen čas. Ta predvideva tri obdobja zaposlitve. V okviru prvega, poskusnega obdobja v trajanju petih mesecev bi imel delodajalec možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga.

Sledilo bi prilagoditveno obdobje oz. obdobje zaposlitve do dveh let. Če bi želel delodajalec na tej stopnji delavcu prekiniti pogodbo o zaposlitvi, bi morali za to obstajati razlogi. V tretjem obdobju, obdobju stabilnosti, bi veljala bolj ali manj ureditev kot pri sedanji zaposlitvi za nedoločen čas, le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi bi uvedli več poenostavitev formalnosti.

Kljub vsem poenostavitvam realnosti to vendarle pomeni, da zaposlenemu vse pravice z naslova delovnega razmerja pripadajo šele po petih mesecih poskusnega obdobja v tako imenovanem času prilagajanja. Tako bo v domačih Butalah naraslo predvsem število zaposlitev za do 5 mesecev, kar pa je vendarle povsem dovolj za potrebe sezonskih poklicev in sezonskega tako poletnega kot zimskega dela. S tem pa glavna lastnost politično načrtovanih sprememb domačega trga dela in uvedbe nove, enotne pogodbe za nedoločen čas ostaja, da ta v ničemur ne povečuje ali izboljšuje obstoječih delavskih pravic, kar bodo za razliko od domačih delodajalcev le stežka požrli predvsem sindikati.

Toda tako to gre. Prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič sicer povsem upravičeno opozarja, da velike številke odpuščenih same zase govore, da odpuščati v Sloveniji niti ni kaj posebej težko, tako kot očitno je zaposlovati. Načrtovana politična reforma trga dela, tako enotna pogodba za nedoločen čas kot že sama razprava, kako delodajalce razbremeniti stroška malice oziroma plačanega odmora, pa potrjujeta, da zaposlitve za nedoločen čas vse bolj postajajo zgodovina in da se je temu pod taktirko domačega in tujega kapitala v slovenskih Butalah pripravljena podrediti tudi druga Janševa koalicija in vlada.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z butalsko reformo trga dela oziroma načrtovano enotno pogodbo za nedoločen čas v zobeh poskrbel Tomaž Z.