Tudi s strani predsednika republike Boruta Pahorja novi poslanski zasedbi Državnega zbora predlagani kandidat za mandatarja Miro Cerar je ob uradni nominaciji le priznal, kako ocenjuje tudi po njegovih lastnih besedah zahtevno nalogo, ki je pred njim in somišljeniki iz na zadnjih predčasnih volitvah suvereno zmagovitega projekta SMC. Kljub temu da bi naj izredna seja Državnega zbora, na kateri bodo poslanke in poslanci odločili, ali naj Miro Cerar bo ali ne bo novi mandatar, bila prihodnji ponedeljek 25. avgusta, je to, da Cerar mandatar bo, že več ali manj znano. Danes proti večeru pa naj bi že postalo jasno, katere stranke bodo sestavljale koalicijo in Vlado, v prihodnjih dneh, a gotovo še pred ponedeljkom pa še s kolikšno konkretno podporo oziroma s koliko poslanskimi glasovi. Prav tako je že znano, za koliko oziroma s koliko resorji sta sodelovanje v koaliciji in vladi pogojevali njeni gotovi članici DESUS in Socialni demokrati. Ve pa se že tudi, da je za uveljavitev nadomestila poslanske plače že pravočasno zaprosilo kar 34 bivših poslank in poslancev.

Miro Cerar se je ob uradni nominaciji za mandatarja v Uradu predsednika Republike sicer javno zavezal, da bo pri oblikovanju bodoče vlade storil vse, kar je v njegovi moči, da bo ta res kompetentna. Kljub temu se že vnaprej ve, da bo v njej zunanji minister ponovno kar predsednik demokratične stranke upokojencev Slovenije Karel Erjavec, ki je po politično koalicijski liniji pridobljeno funkcijo zunanjega ministra ne prav bleščeče oziroma kredibilno opravljal že v drugi vladi Janeza Janše in potem naprej v koalicijsko-vladnemu eksperimentu Alenke Bratušek. Gotovo bo v Vladi za ministra za kmetijstvo vedno primerni predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan, ki sicer je očitno pogajalsko spretnejši od ministrskega kolega Erjavca, saj je SD uspelo Cerarjevim izpuliti tri ministrske resorje, demokratičnim upokojencem pa si je po mnenju prav nekaterih demokratičnih upokojencev uspelo priboriti zgolj štiri vladne resorje.

Danes proti večeru in zaključku seje sveta stranke Mira Cerarja bo sicer dokončno jasno ali bo v koaliciji in vladi pristalo tudi Zavezništvo treh poslancev in prav tako v Državni zbor izvoljene Alenke Bratušek osebno. Največ zadržkov naj bi med članstvom SMC sicer bilo predvsem zaradi samo-predloga Alenke Bratušek osebno za enega od treh kandidatov za evropsko komisarko. Uradno je sicer v igri za ta položaj tudi še Karel Erjavec, ki se je sicer iz iste vlade Alenke Bratušek osebno prav tako kot njen zunanji minister pustil samo-predlagati za kandidata za evropskega komisarja, pa to nekako za koalicijsko povezovanje SMC in Desus pravzaprav nikomur ni kaj posebej sporno, kajti DESUS bo le druga najmočnejša stranka Cerarjeve koalicije in Vlade. Ker je sicer po košarici od Nove Slovenije ta vlada že izgubila vsa možni mavrični naboj in bo v njej prav Stranka Mira Cerarja najbolj konzervativno oziroma desno sredinsko usmerjena, Miro Cerar in somišljeniki ter že izbrana koalicijska sopotnika zavezništva treh poslancev in Alenke Bratušek osebno pravzaprav ne potrebujejo, če pa se odločijo nasprotno, potem bo kompetentnost Cerarjeve vlade že na prvi pogled ob Erjavcu in Židanu gotovo kazila še prav Alenka Bratušek osebno.

Ali je nezadovoljstvo demokratičnih upokojencev nad dejstvom, da si jim je uspelo priboriti samo en ministrski resor več od po teh volitvah le občutno skrčenih Socialnih demokratov, tolikšno da bi lahko spodkopalo že dogovorjeni koalicijski trojček, se organi DESUS prav kar odločajo, toda komplikacije so malo verjetne. Kakšen koallicijski partner tudi v tej koaliciji in vladi bo, je kot pravi minister za vse čase in vlade Karel Erjavec napovedal z besedami, da jih resorjev, na katerih je veliko težav, kot primer se je izpostavilo novo ministrstvo za infrastrukturo, prav zares ne zanima prevzemati. S tem je sicer veliko povedal tudi o tem, kaj pravzaprav meni o funkciji in resorju, ki ga je zasedal v prejšnjih dveh Vladah in ga očitno, razen če ga predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker po kakšnem čudežu izbere za komisarja, bo zasedal tudi v prihodnji Vladi Mira Cerarja.

Tako se vnaprej ve, da tudi prihodnja Vlada Mira Cerarja zaradi politično-koalicijskih razlogov le ne bo tako zelo kompetentna, kot bi lahko bila, da bi se v domači državi in družbi vendarle lahko nekaj spremenilo in da bi slovenska politika našla konsenz oziroma vsaj parlamentarno večino za potrebne konkretne korake, da se bi lahko storilo vse, da se povrne zaupanje v družbo in državo. Toda tako to gre. Glede na to, da je za nadomestilo 80 odstotkov poslanske plače že pravočasno in v roku zaprosilo kar 34 bivših poslank in poslancev, ter da so med njimi tudi take poslanske legende, ki so v njem vztrajale tudi tri prejšnje mandate in jim zaradi tega pripada tudi do 18 mesecev nadomestila, bo naloga, ki si jo je sam zadal Miro Cerar, da bo v Sloveniji človek človeku spet človek, gotovo še nekoliko težja.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dilemo, kaj je to človek človeku človek v politiki po slovensko, v zobeh poskrbel Tomaž Z.