Dejanšizacija ali še večja politizacija javnih zavodov?

Po tem, ko sta prejšnji teden na 42. redni seji aktualna Vlada Republike Slovenije in koalicija strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in v posameznih primerih – kot je bila včerajšnja potrditev novele in dopolnitev Zakona o tujcih z ohranjenim pogojem minimalnega znanja slovenščine za družinske člane sicer pri nas na Slovenskem zaposlenih tujcev – zgolj še pogojno Levice določili na svetovnem in še posebej slovenskem spletu zaenkrat še pač nedostopno besedilo Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih, s katerim naj bi se med drugim sicer prenovili tudi razrešitveni razlogi direktorjev s polnim mandatom in dodatno uredilo imenovanje vršilcev dolžnosti direktorjev zavodov za čas do imenovanja direktorja v skladu s tem predlogom prenovljenega Zakona o zavodih, so ga danes pod naslovom Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih s kratico ZZ-B prejeli še v državnem zboru. 

Po besedah ministrstva za javno upravo kot predlagatelja ter krovnega dela izvršne oblasti tudi za področje zavodov, ki ga kot osebni izbor predsednika vlade in koalicije Roberta Goloba ter iz kvote največje državnozborske stranke Gibanja Svoboda vodi Sanja Ajanović Hovnik, so razrešitveni razlogi in ostale predlagane spremembe, vezane na imenovanje in razrešitev direktorjev javnih, pa tudi vsaj zaenkrat v teh prvih pavšalnih obrazložitvah nujnosti zakonodajnih sprememb nekako spregledanih zasebnih zavodov nujne, da se zagotovi učinkovitejše, kvalitetnejše in bolj strokovno delo zavodov, primerljivo drugim, natančno sicer v zapisniku 42. seje vlade iz 23. marca letos pač ne specifiziranim institucijam in da se še posebej poudarja nuja po zagotavljanju v oklepajih (vsaj) zadovoljivih delovnih rezultatov zavoda in nemotenem delovanju zavoda. Na podlagi katerih konkretnih javnih ali celo zasebnih zavodov in njih očitno ne dobro delujočih direktorjev je izšla ta potreba, da naj bi se na predlog vlade Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih kot enega najstarejših in tja od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja praktično nespremenjenih aktov poosamosvojitvene zakonodaje v državnem zboru obravnavalo po kar skrajšanem postopku, saj da predlagana sprememba pomeni manj zahtevno spremembo zakona, pa čeprav ureja imenovanje in razreševanje direktorja poslovodnega organa in s tem pravzaprav odgovorne osebe za delovanje vsakega, naj si bo javnega ali pač zasebnega zavoda, pa ne predlagatelj in ne vlada vsaj zaenkrat še ne razkrivata, čeprav je oblastna intenca dodatnega političnega discipliniranja do sedaj predvsem strokovnim svetom zavodov in tudi v njih imenovanim predstavnikom ustanovitelja, torej v primeru javnih zavodov države ali enote lokalne samoupravne skupnosti, odgovornih direktorjev več kot očitna.

Če bi namreč bila predlagana sprememba res tako manj zahtevna, kot to trdita ministrstvo za javno upravo in vlada Roberta Goloba, potem ji pač ta sprememba krovne zakonodaje ne bi omogočala lažjega razreševanja posameznih direktorjev nacionalnih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. V časniku Delo, v katerem tematiko spreminjanja zakona o zavodih zaenkrat kot edinem množičnem trobilu domačega državotvornega diskurza sploh problematizirajo, sicer špekulirajo, da gre za interese na področju zdravstva in pospešenih kadrovskih menjav v kot javnih zavodih organiziranih zdravstvenih institucijah, hkrati pa nekako pozabljajo, da je država ustanovitelj javnih zavodov pravzaprav na vseh njenih področjih delovanja, na primer v kmetijstvu, kulturi, socialni oskrbi in še kje, in da bo o morebitni usodi direktorice Zdravstvenega doma Ljubljana odločala Mestna občina kot njegova ustanoviteljica in ne vlada ter prav tako ne predsednik vlade ali minister za zdravje osebno. Kar pa pomeni, da so vsaj na ravni ljubljanske lokalne samouprave tudi te predlagane spremembe pravzaprav v prid že vsaj kak mandat ali dva preveč časa ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, in sicer njegovi direktorici Antoniji Poplas Susić, ki jo tako zavzeto in ne glede na porazno stanje primarnega zdravstva v glavnem mestu ščiti.

Zato je namesto razlogom, da se zakon o zavodih prvič po letu 1996 pravzaprav sploh prenavlja, da se prav s prenovo razrešitvenih razlogov direktorjev zagotovi učinkovitejše, kvalitetnejše in strokovno delo zavodov, primerljivo sicer nenavedenim drugim institucijam, bolj za verjeti, da gre za krovno zakonsko spremembo, s katero si bosta koalicija in vlada v luči volivcem obljubljene in vsaj politično načrtovane dejanšizacije s kadri stranke SDS v pičlih dveh letih prejšnje in poslednje vlade in koalicije Janeza Janše prepredenih domačih družbenih podsistemov poenostavila kadrovske menjave na čelu domačih javnih zavodov na vseh področjih in ne predvsem ter zgolj zdravstvu, kot ne prav prepričljivo špekulirajo v časniku Delo.

Če je namreč do sedaj vsaka posamezna nova izvršna oblast na Slovenskem in še posebej vlada Janeza Janše ter vse vlade, ki so jim sledile, kadrovska vprašanja v okviru posameznih javnih zavodov na pravzaprav katerem koli že področju reševala nekako individualno in so se za potrebe nastavljanja politično lojalnih kadrov najprej politično spreminjale sestave strokovnih svetov zavoda, zadolženih za posledično imenovanje vsakega posameznega direktorja, v primeru prezahtevnih pogojev za njegovo imenovanje pa so se spreminjali še ustanovni akti posameznega zavoda, kot smo bili temu med drugim na področju kulture priča v Moderni galeriji in drugih javnih kulturnih kot javni zavodi vzpostavljenih in organiziranih institucijah, sta se vlada in koalicija Roberta Goloba očitno odločila spremeniti politično taktiko in do lažjih kadrovskih rošad na mestu direktorjev nacionalnih pa tudi lokalnih javnih zavodov priti preko spreminjanja, kot že rečeno, vrsto let in desetletij pravzaprav nedotaknjene zakonske materije krovnega zakona o zavodih. Toda tako to gre. Vladi in koaliciji Roberta Goloba bo sicer s predlaganimi spremembami zakona o zavodih in prenovo razrešitvenih razlogov za na čelo javnih zavodov še naprej politično imenovanih direktorjev gotovo uspelo poenostaviti postopke političnega vplivanja na delo javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti ali država. Ne bo pa ji uspelo – in kot kaže tudi na vseh drugih področjih, tega niti ne namerava storiti – zagotoviti, da bodo direktorji javnih zavodov imenovani strokovno in ne še naprej zgolj politično, kot je že omogočal sedanji stari in kot bo še naprej določal tudi novi, prenovljeni zakon o zavodih, katerega predlog vlade so danes v sprejem kar po skrajšanem postopku dobili v državnem zboru.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z načrtovanimi spremembami zakona o zavodih kot dodatno politizacijo in ne zgolj dejanšizacijo direktorjev javnih zavodov na Slovenskem v zobeh ponovno v živo iz osrednjega oddajnega studia Radia Študent poskrbel Tomaž Z.

Vira fotografij: https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/javna-hisa-slove... / https://gremovolit.8marec.si/zakon-proti-skodljivim-ukrepom-oblasti/