Do slovenske samostojnosti preko poslušanja Radia Študent

Do slovenske samostojnosti preko poslušanja Radia Študent

Mnenje, kolumna ali komentar
8. 5. 2019 - 16.00

V spomin na branje Majniške deklaracije, s katero so pisatelji in opozicijske stranke zahtevali vzpostavitev suverene države slovenskega naroda na današnji dan pred natanko tridesetimi leti na nekdanjem Trgu osvoboditve in današnjem Kongresnem trgu v okviru odprte seje Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, sta danes potekali kar dve priložnostni slovesnosti. Za prvo v predsedniški palači je zaslužen predsednik republike Borut Pahor, ob njem pa je kot glavni govorec vsaj za trenutek ali dva ponovno zablestel že kar nekoliko pozabljen Dimitrij Rupel. Drugo pa je na in za svoj račun v Muzeju novejše zgodovine organiziral Jožef Školjč, takratni predsednik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ob njem pa je na prostem izhodu iz odprtega oddelka zapora na Dobu nastopil takratni vodja Odbora za varstvo človekovih pravic sprva Janeza Janše, nato pa še Ivana Borštnerja, Davida Tasića in Francija Zavrla, katerih anagrami začetnic priimkov zaokrožujejo afero in četverico JBTZ. Na obeh slovesnostih pa so se udeleženci strinjali, da je bilo za odmevnost Majniške deklaracije, ki jo je prebral pokojni Tone Pavček, ključno prav množično zborovanje v podporo četverici JBTZ, nihče pa se ni niti domislil, da bi vendarle pošteno omenil, da je bilo za vso to silno množico na takrat še Trgu osvoboditve pred Unierzo v Ljubljani pravzaprav najbolj zaslužno poročanje pred petdesetimi leti na jutrišnji dan zmage nad nacizmom in fašizmom ustanovljenega javnega občila, ki še dandanes nosi ime Radio Študent.

Tako je Jožef Školjč danes ocenil, da je branje Majniške deklaracije na Kongresnem trgu pred tridesetimi leti pripeljalo do slovenske samostojnosti, a dodal da, če se ne bi naslonili na prizadevanja Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je nastal v podporo obtoženim v aferi JBTZ, da bi ta deklaracija, pod katero so se podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev, ostala preslišana. Igor Bavčar, ki sicer trenutno prestaja zaporno kazen zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, pa je, kot je povedal, zadovoljen s tem, kar je prinesla Majniška deklaracija, ni pa zadovoljen z vsem, kar ga je zadelo osebno in proti čemur se še, kot pravi, dandanes bori.

Predsednik republike Borut Pahor pa je na srečanju, na katerem so pravzaprav prvič na najvišji državni uradni ravni obeležili obletnico branja tega dokumenta, dejal, da ima Majniška deklaracija iz leta 1989 zelo aktualen pomen za prihodnost, njena največja odlika pa je po njegovem prepričanju, da je povezala demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi ter da je danes, trideset let kasneje jasno, da je suverena slovenska država, ki je demokratična in vpeta v Evropo, temeljno orodje našega obstanka in razvoja. V svojem nagovoru, v katerem je predvsem orisal okoliščine nastanka deklaracije, pa Dimitrij Rupel ni pozabil opomniti, da je dokument nastal v njegovi pisarni aprila leta 1989 na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ter da jo lahko brez vsakega dvoma štejemo kot prvi, a sicer ne povsem zanesljivi steber slovenske države.

Tako kot so se pred tridesetimi leti opozicijske stranke skrile za Društvo pisateljev in tako kot so pravzaprav na nek način zlorabile takratno množično zborovanje v podporo pred vojaškim sodiščem obtoženi četverici JBTZ, da bi namesto zahteve po poštenem sojenju v slovenskem jeziku na slovenskih civilnih sodiščih plasirali zahtevo po neodvisni in suvereni državi, ki dandanes pač ni več ne suverena in ne neodvisna, pa so se takrat za hrbet majhnega, a odločnega Radia Študent skrili pravzaprav vsi preostali množični mediji na Slovenskem. Do tako velikega števila zborovalcev na Kongresnem trgu 8. maja 1989 pač ni prišlo po zaslugi tam prebrane Majniške deklaracije, saj so tako o zborovanju kot o sami deklaraciji takratni družbeno politični delavci v takratnih trobilih samoupravno socialističnega državotvornega diskurza preprosto molčali. O procesu proti četverici in neposredno v živo z zborovanja ter k udeležbi na samo zborovanje na Trg osvoboditve na današnji dan je pač med vsemi javnimi občili takrat poročal oziroma pozival le in edino Radio Študent. Toda tako to gre. Tudi petdeseta obletnica najstarejše neodvisne študentske postaje v Evropi očitno še ni čas za zgodovinski revizionizem in preprosto priznanje ter potrditev dejstva, da do sicer prav nič več samostojne in suverene države Republike Slovenije ni pripeljalo živo branje Majniške deklaracije, pač pa preprosto poslušanje poročanja Radia Študent. Še na mnoga leta!

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da do samostojne in suverene države Slovenije ni pripeljalo branje Majniške deklaracije, temveč poslušanje Radia Študent, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness