Kljub poslednjemu vročinskemu valu tega poletja in temperaturam, ki naskakujejo vročinske rekorde, akterji domače politike tudi današnjega vročega dopoldneva in popoldneva ne bodo preživeli v senci in brezdelju. Dopoldanskemu sestanku predstavnikov strank druge Janševe koalicije in vlade bo sledilo srečanje celotnega parlamentarnega političnega vrha, ki je po volji domačega volilnega telesa prestopil državnozborski prag na zadnjih, a prvih predčasnih volitvah v po-osamosvojitveni zgodovini države. Pod obe vabili, ki dokazujeta, kako kratke so bile pravzaprav letošnje parlamentarne in politične počitnice, je podpisan predsednik vlade in druge največje parlamentarne stranke Slovenske demokratske stranke Janez Janša, kateremu se v politično povzročenih proceduralnih kolesjih zatikajo malodane vsi ključni jesenski politični projekti in s tem lastno politično preživetje na vrhu korit zakonodajne in izvršne oblasti v domači Republiki do konca svojega drugega mandata.

Da so stvari res ušle izpod nadzora, je sicer v intervjuju za dežurno medijsko trobilo stališč lastne stranke, potrdil tudi sam     predsednik vlade Janez Janša, ki še naprej ne izključuje možnosti, da bi na sprejem predvsem po lastnem prepričanju ključnih političnih projektov še to jesen vezal tudi zaupnico svoji drugi  koaliciji in vladi. Povsem pod vprašajem so namreč tudi vprašanja oziroma politične odločitve, za katere povsem zadostuje navadna poslanska večina, ki bi jo naj druga Janševa koalicija in vlada vendarle še imela. Če temu sicer ne bi bilo tako, potem današnje dopoldansko usklajevanje koalicijskega vrha pred popoldanskim srečanjem vseh predsednikov in vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank ter obeh poslancev narodnih skupnosti preprosto ne bi bilo potrebno.

Edini od treh ključnih septembrskih projektov druge Janševe koalicije in vlade, za katerega je potrebna dvotretjinska poslanska večina, je sicer vnos famoznega fiskalnega pravila v ustavo. Za zakonsko uveljavitev sanacije državnih bank in spet enega novega koncepta upravljanja državnega premoženja pa sicer zadostuje že navadna poslanska večina. Kljub temu da je prav vnos fiskalnega pravila v ustavo prosto po francoskem zgledu še najmanj pomembna zadeva, saj mrtva črka na papirju domače ustave še pač ne pomeni, da bo slovenska država tudi dejansko kaj bolj javno-finančno vzdržna, pa tudi po zaslugi samega Janeza Janše največji del javne pozornosti pripada prav temu vprašanju in ne tudi zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ki naj bi v prihodnje namesto Agencije za upravljanje kapitalskih naložb upravljal s še preostalim državnim premoženjem, in zakonu o agenciji oziroma skladu za sanacijo državnih bank, ki so jih s političnimi krediti tako uspešno zavozili vanje politično nastavljene uprave in njihovi nadzorni sveti.  

Po volji in milosti domačega volilnega telesa aktualni politični vrh naj bi se na današnjem popoldanskem sestanku seznanil z zaključkom dela parlamentarnih delovnih skupin, ki so obravnavale in usklajevale izvedbeni ustavni zakon o fiskalnem pravilu, zakon o Slovenskem državnem holdingu in zakon o agenciji oziroma skladu za sanacijo bank. Glede na do sedaj znana politična stališča še najbolje kaže zakonu o Slovenskem državnem holdingu, na katerega naj bi prenesli upravljanje vsega državnega premoženja, kar nenazadnje od katerekoli že koalicije in vlade terja tudi Evropska unija. Najslabše pa kaže zapisu fiskalnega pravila v ustavo, saj  večjih vsebinskih zadržkov glede same izvedbe tega fiskalnega pravila ni, parlamentarna opozicija pa ne namerava prispevati potrebnih poslanskih glasov, da bi se ga uveljavilo z ustavnim in ne zgolj navadnim izvedbenim zakonom.

Še največ nejasnosti pa ostaja okoli tretjega vprašanja, za katerega nastanek je pravzaprav odgovorna prav vsa parlamentarna politika, saj se je politično kreditiranje bank dogajalo tako pod samooklicanimi levimi kot desnimi koalicijami in vladami. Končnih izračunov o učinkih in posledicah reševanja slabih terjatev državnih bank s prenosom teh na posebno pravno osebo izven bank, kot ga predlagajo koalicijski predstavniki delovne skupine, namreč ni, kar povsem prostodušno priznava tudi finančni minister Janez Šušteršič. Kaj malo besede pa bo na popoldanskem političnem vrhu  moč slišati o pravzaprav ključnem vprašanju za obstoj druge Janševe koalicije in vlade – o s strani ministra za delo, družino in socialne zadeve že napovedani pokojninski reformi in drugem  svežnju varčevalnih ukrepov v javnem sektorju.

Kljub temu torej da ni za pričakovati, da bi se na popoldanskem političnem vrhu na vabilo predsednika vlade in koalicije Janeza Janše predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin uspeli sploh kaj usodnega dogovoriti, pa so v domačih medijskih trobilih državotvornega diskurza vse pogostejša namigovanja, da se Sloveniji ne obetajo nove in druge predčasne volitve, pač pa pravzaprav prva tehnična vlada. Ponovno preverjanje razpoloženja vsega hudega vajenega domačega volilnega telesa sicer v prvi vrsti ne mika koalicijski stranki DESUS in Državljansko listo, saj se utegne zlahka zgoditi, da bosta zaradi natega lastnih volivcev pač končali na smetišču domače novejše politične zgodovine. Zato je zamisel o prvi tehnični vladi v domači po-osamosvojitveni zgodovini tudi za rešitev lika in dela Janeza Janše gotovo verjetnejša kot v tem trenutku so nove predčasne volitve.

Toda kaj bi s tem domača Republika in njeni prebivalci sploh pridobili? Prosto po definiciji iz pojmovnika na vladnih spletnih straneh je tako imenovana tehnična oziroma ekspertna vlada manjšinska vlada. Torej vlada, ki pač nima večine v parlamentu, a je največkrat sestavljena iz strokovnjakov in je ponavadi zgolj prehodnega značaja. Kljub lastni želji pa to tudi pomeni, da kot ekspert zgolj za lastno politično preživetje Janez Janša pač ne bi mogel sedeti tudi na čelu takšne tehnične oziroma ekspertne vlade. Toda tako to gre. Kakorkoli že da se bo razpletel ta boj za ohranitev položajev moči pri domačih koritih izvršne in zakonodajne oblasti, kot mu bomo priča tudi na popoldanskem sestanku političnega parlamentarnega vrha države, je dogajanje v domači politiki vendarle poskrbelo predvsem za eno samo dragoceno spoznanje. To je, da te države pač ne vodijo strokovni, ampak povsem politično nastavljeni ljudje. V nasprotnem primeru se namreč o nastavitvi tehnične oziroma ekspertne vlade, kot jo ta čas imajo v sosednji Italiji, preprosto ne bi niti razmišljalo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z drugo ne-ekspertno Janševo vlado v zobeh poskrbel Tomaž Z.