Marjan Šarec v ponedeljek seveda ni odstopil z mesta predsednika vlade zaradi odstopa njegovega finančnega ministra Andreja Bertonclja, ki je roke od političnega mešetarjenja z vnaprej nedoločenimi proračunskimi sredstvi dvignil iz strokovnih razlogov in je s tem še kako uporaben kader ob morebitnem vnovičnem naskoku Liste Marjana Šarca na mandatarstvo in vodenje nove vlade, pač pa je odstopil, ker je to preprosto moral storiti, saj se v tej manjšinski koaliciji in vladi že pravzaprav od izgube podpore poslanske skupine Levice preprosto niso znali in zmogli več ničesar konkretnega dogovoriti. Vse odmevnejše poteze, kot je bila denimo razrešitev in menjava v vrhu Petrola, so se dogajale mimo Šarčevega vladnega kabineta, vsi že pripravljeni vladni projekti, kot sta denimo zakon o raziskovalni dejavnosti in prenova medijske zakonodaje, pa so se nekje zataknili. Kako zelo vsaksebi je koalicija in kako zelo v njej Marjan Šarec pač več ni imel glavne besede, kaže tudi to, kaj je na koncu nastalo iz novele zakona o zdravstvenem zavarovanju oziroma ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, za katero kljub podpori Šarčeve LMŠ danes popoldne na seji državnega zbora od strank ne le od ponedeljka klinično mrtve koalicije ne bodo glasovali poslanci Desus in Stranke modernega centra. Nenazadnje pa bo danes v državnem zboru v prvem branju padla še vladna in koalicijska protivardna zakonodaja.

Biti danes predsednik vlade in koalicije po službeni dolžnosti v državnem zboru bi bilo še kako zahtevno tudi za izšolanega igralca, kot bo od danes, ko se bodo z njegovim odstopom tudi uradno seznanili poslanci državnega zbora, nekdanji, tudi formalno premier v odstopu, Marjan Šarec. Čeprav bodo predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, z argumentom, ki nekako bolj kot v državni zbor sodi v klopi študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, da bo do njegove uveljavitve leta 2021 še dovolj časa za vsebinske izboljšave nove in nadomestne, a obvezne dajatve, podprli tudi poslanci Levice, so se po Desus danes proti izrekli še poslanci Stranke modernega centra s sicer pravilno opazko, da se dopolnilno zavarovanje pravzaprav ne ukinja, ampak zgolj preimenuje oziroma prenaša z enega na drug naslov oziroma z zasebnih zavarovalnic na zavod za zdravstveno zavarovanje.

Enako se bi vsak predsednik vlade, ki bi, tako kot je Marjan Šarec, vztrajal na gabaritih narod in država ter zagotavljanju nacionalne varnosti njenih prebivalcev z izbiro takšnih svetovalcev, kot je – po besedah nekdanjega premierja – vojščak Damir Črnčec, danes v državnem zboru pogreznil v zemljo, ko bi videl, kako neslavno bo po glasovanju v prvi obravnavi propadli noveli zakona o varovanju državne meje in zakona o javnem redu in miru, katerih dopolnitve so pripravili v za represijo pooblaščenem notranjem ministrstvu Boštjana Poklukarja, prav tako notranjega strokovnjaka z obrambnega ministrstva in ministrske kvote premierjeve stranke LMŠ. Čeprav gre predvsem za prepoved maskiranja v vojaške uniforme, ob katere v prihodnje ne bi smele soditi več niti plastične replike avtomatskega in polavtomatskega orožja, ki se jim v Vardah do neke mere povsem upravičeno smejejo, bo glasovanje in samo glasovi poslancev strank iz bivše koalicije Marjana Šarca danes popoldne v državnem zboru pravzaprav vsem prebivalcem in državljanom pokazalo, da jim ta prva manjšinska vlada tako kot resnih premikov za izboljšanje položaja javnega zdravstva preprosto ne more zagotoviti niti varnosti pred pajaci, ki našemljeni v maskirne uniforme s plastičnimi replikami oprožja strašijo predvsem lokalne obmejne prebivalce.

Prva manjšinska vlada in koalicija je tako po dveh letih delovanja predvsem pokazala, zakaj je bila pravzaprav prva manjšinska vlada in koalicija v novejši poosamosvojitveni zgodovini strankarskega pluralizma na Slovenskem. Čeprav je za njen nastop soodgovorna Levica, pa je za njen sestop krivo predvsem dejstvo, da stare sile slovenske strankokracije, od katerih je stil vladanja poskušal skopirati tudi Marjan Šarec, z manjšinsko vlado preprosto nimajo dovolj političnih izkušenj oziroma da niso sposobne tovrstnega prilagajanja, ki bi bilo potrebno, če bi stranke peterčka te zdaj že bivše koalicije v navezavi res želele obdržati Levico in z njo državnozborsko večino. Prosto po ekspresivni definiciji iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika je država v leru, ko se v njej kako delo, kaka dejavnost ne opravlja in ko se zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti ponekod prestavi v ler. Domača država pa je v prostem teku oziroma leru že vse od razhoda z Levico, saj je bila kohabitacija in računica s komaj še poslansko skupino SNS račun brez krčmarja, kar v svoji stranki gotovo je Zmago Jelinčič. Toda tako to gre. V prvo brzino jo bo pač pognala šele naslednja ne več manjšinska koalicija in vlada.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z državo v leru oziroma prostem teku že vse tja od razhoda koalicije Marjana Šarca z Levico v zobeh poskrbel Tomaž Z.