Da Slovenija postaja pomemben akter v obrambno-industrijskem ekosistemu Evropske unije in da tudi domača, slovenska civilna podjetja vse bolj vstopajo v obrambno proizvodnjo, smo med drugim lahko izvedeli na današnji poslovni konferenci v Austria Trend Hotelu in v soorganizaciji medijske hiše Delo ter Slovenskega državnega holdinga, ki so jo okitili s samo v angleščini dobro zvenečim imenom Dual use 2025 oziroma po slovensko dvojna raba in ki je bila namenjena vsem deležnikom, ki da igrajo ključno vlogo pri razvoju in preobrazbi slovenskega gospodarskega in inovacijskega ekosistema v kontekstu dvojne rabe tehnologij – tako civilnih kot obrambnih. Ker pa gre tudi v Republiki Sloveniji za politično narekovano preobrazbo, je bila tudi sama konferenca Dvojna raba 2025 deležna močne politične podpore in celo ministrske okrogle mize. Torej okrogle mize, na kateri so se med sabo kot na kateri od javnih sej vlade oziroma na tiskovnih konferencah po njih brez vsebinskih nasprotovanj ali razhajanj pogovarjali kar ministri aktualne vlade Roberta Goloba in strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica. 

Tako so zbrani ministri na okrogli mizi pred zbranimi deležniki iz Slovenije, ki se nameravajo okoristiti s to obrambnoindustrijsko revolucijo, politično zavito v kontekst dvojne, obrambne in civilne rabe, brez glasu proti lahko le prikimali in ponovili misel sebi neposredno nadrejenega predsednika vlade Roberta Goloba, da je tudi krepitev odpornosti in varnosti priložnost, v kateri da se je potrebno poenotiti tako na ravni vlade kot širše in da bodo v tem oziru očitno že poenotena ministrstva morala identificirati projekte za dvojno rabo, za katere bo v skladu z nedavno prav v vladi potrjenimi razporeditvami izhodišč za spremembo nacionalnega programa evropske kohezijske politike 2021–2027 po novem namenjenih 72,4 milijona evrov. Toda le, če bo tovrstno dvojno rabo kot nekoliko pa vendarle predvolilno naravnani koncept za vlaganja v vojaško industrijo požegnala tudi Evropska komisija.       

Čeprav so ob ministrih na poslovno-politični konferenci nastopili tudi predstavniki vseh državnih in infrastrukturno pomembnih podjetij, kot so Luka Koper, Slovenske železnice, DARS, Telekom in Gen Energija, so zbrani deležniki, ki da že in ki še bodo igrali ključno vlogo pri razvoju in preobrazbi slovenskega gospodarskega in inovacijskega ekosistema v kontekstu dvojne, tako civilne kot obrambne, rabe tehnologij, še najbolj zavzeto prisluhnili besedam še vedno relativno novega pomočnika predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga in še bolj novega predsednika nadzornega sveta po naročilu vlade in s strani prav SDH ustanovljenega obrambnega podjetja DOVOS Damirja Črnčeca, ki se je na bolj udobno in bolje plačano delovno mesto preselil iz obrambnega ministrstva in ki je kot prvo aktivnost Družbe za obrambo, varnost in odpornost brez pravih podrobnosti napovedal poziv slovenskim podjetjem, da naj predstavijo predloge za industrializacijo, torej množično proizvodnjo, izdelkov na področju obrambe, varnosti in odpornosti, kar je bilo vendar nekoliko bolj v slogu podnaslova prireditve, ki je bil: Vloga industrije in kritične infrastrukture pri krepitvi civilne in državne odpornosti. 

Kot so sicer napovedali organizatorji današnje politično-poslovne konference Dvojna raba 2025, so bila ob podpornih storitvah, kot so logistika, simulacije in usposabljanje, v ospredju podjetja z dvojno rabo tehnologij, ki združujejo civilne in vojaške aplikacije, saj da je njihova prednost diverzifikacija poslovanja in večja mednarodna konkurenčnost, ker nenazadnje kupci njihovih, slovenskih izdelkov in storitev vključujejo tako vojske, agencije, in mednarodne organizacije kot povsem za lastno obrambo, varnost in odpornost zaskrbljena zasebna podjetja. Kot je nenazadnje brez dlake na jeziku ne samo navzočim, ampak širši javnosti ter predvsem vsem davkoplačevalcem povedal Črnčec, so pri ustanovitvi Dovosa razmišljali, kako slovensko znanje, vloženo v obrambo industrijo, preliti v industrializacijo. 

Želja Damirja Črnčeca, pa tudi Slovenskega državnega holdinga in vlade ter koalicije Roberta Goloba, je namreč, da bi slovenske sisteme in izdelke na tem področju lahko Slovenija najprej uporabljala sama, potem pa da bi jih lahko tudi tržila v evropskem prostoru in prostoru zveze Nato, kar naj bi domača država koordinirala in pospeševala, tudi z lastniškimi naložbami, da se nekdo ne odloči in svojo proizvodnjo odpelje iz Slovenije, saj da ocenjujejo, da je pred Evropo vsaj desetletni cikel vlaganja v obrambno industrijo. Toda tako to gre. Čeprav Damir Črnčec kot ključni akter v politični celofan dvojne rabe zavite obrambno industrijske revolucije vlade in koalicije Roberta Goloba meni, da Slovenija razume, da se je svet okoli nje spremenil in da brez varnosti ni ničesar, mu je s političnimi prišepetovalci vred pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti vendarle potrebno povedati, da se je svet okoli nas res spremenil, a da dejstvo, da si Slovenija sama omembe vredne varnosti pač nikoli ne bo mogla zagotoviti, zaenkrat še pač ostaja nespremenjeno.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z zgolj retoričnim vprašanjem, ali gre pri povečevanju sredstev za industrializacijo orožarske industrije za dvojno rabo ali za vanjo politično zakrito obrambno-industrijsko revolucijo, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: gov.si / Foto: Delo mediji