Medtem ko je na sedežu Združenih narodov v New Yorku potekal prvi vrh svetovnih voditeljev o beguncih in migrantih, na katerem je domače barve kot sopredsedujoči eni od okroglih miz z visokoletečimi krilaticami zastopal predsednik republike Borut Pahor, so na domačih tleh, pred Azilnim domom na obrobju Ljubljane, zaradi kratenja pravic do učinkovite integracije protestirali prav tam začasno nastanjeni begunci migranti. Vrha držav, ki ga je dan po uradnem vrhu izvolil sklicati poslavljajoči se ameriški predsednik Barack Obama, pa se domača Republika in njen Predsednik nista udeležila, ker je bil predpogoj za udeležbo uradna zaveza posameznih držav, da so pripravljene na krepko povečanje sprejema beguncev in/ali povečanje finančnih sredstev za njihovo izobraževanje, zaposlovanje in drugo pomoč. Protestirajočim migrantom pa je notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar v lepem slovenskem jeziku z nekaj malega štajerskega naglasa kar preko televizijskih ekranov zabrusila, da vse obtožbe o neustreznem ravnanju in nastanitvi prosilcev za azil v imenu domače države ostro zavrača.   

Kljub temu da je uradna domovina oziroma politika na oblasti previdna in da v paničnem strahu pred tem, kaj glede begunske krize še to jesen mogoče bo, tudi na vsaj načelne zaveze o sprejemu večjega števila beguncev in/ali povečanju finančnih sredstev za njihovo integracijo in oskrbo ni pripravljena, pa to še zdaleč ne pomeni tudi tega, da se na morebitne kolone nesrečnih ljudi ponovno na južnih mejah države ne pripravlja. Ne glede na to, da so trenutne razmere na slovenskih mejah stabilne in da so se le nekoliko povečali poskusi zabeleženih ilegalnih prestopov meje, se država na možnost povečanega prihoda beguncev in migrantov intenzivno pripravlja, saj postopnega povečevanja nezakonitih migracij ni mogoče izključiti, čeprav so predstavniki aktualne vlade domačim državljanom in državam v okolici že večkrat dali vedeti, da Republika Slovenija tako množičnih migracij čez svoje ozemlje, kot v času lanskega begunskega vala, pač ne bo več dopuščala.

V ta namen na notranjem ministrstvu že pripravljajo tudi zaenkrat še javno neznane zakonodajne spremembe, s katerimi bo omogočeno lažje vračanje prebežnikov v sosednje države, da pa bo vse res teklo, kot je treba, pa bo zagotovljeno s strani posebnega vladnega urada za področje migracij, katere ustanovitve se lahko že v kratkem nadejamo. V okviru mednarodne vojaške vaje Takojšen odgovor 2016, ki že od 9. spetembra tretje leto zapored poteka v Sloveniji in na Hrvaškem, v njej pa sodeluje približno 2000 pripadnikov oboroženih sil iz desetih evropskih držav in ZDA, pa so se včeraj v sodelovanju s pripadniki posebnih policijskih enot slovenski vojaki urili tudi v postopkih delovanja in sodelovanja pri soočanju z migracijami, ki so vključevali tudi reševanje problematike z begunci.

Za to, kako je to vojaško urjenje sploh izgledalo na terenu med dolenjskimi zidanicami in griči, smo sicer javno lahko hvaležni posnetkom v Slovenski kroniki državne televizije. Da je bilo urjenje čim bolj pristno, so sodelovali tudi bolj ali manj neoboroženi statisti. Del njih kot begunci na čim hitrejši poti čez našo državo naprej proti evropskemu severu in zahodu, del njih pa tudi kot divji lokalci oziroma pripadniki do beguncev v stiski sovražno razpoloženega domačega ljudstva, ki s protesti nasprotujejo njihovi namestitvi v sprejemni center v domačemu kraju. Vojska in policija tako vadita pravzaprav vse možne represivne scenarije, kot je razvidno iz objave na spletnih straneh Združenja občin Slovenije, pa se bodo predstavniki Ministrstva za notranje zadeve še ta petek na temo aktualnih informacij glede migracij sestali s predstavniki lokalne samouprave, še posebej tistimi vzdolž meje s Hrvaško, kjer naj bi v sprejemnih centrih tudi potekali postopki in morebitna kratka nastanitev novih migrantov, predenj jih bodo bodisi vrnili na Hrvaško bodisi na varno zaprli v osrednji Center za tujce v Velikem otoku pri Postojni.

Kljub na domačih tleh s strani politike pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti pod komando Vlade in koalicije Mira Cerarja jasno postavljenim standardom nesprejemanja beguncev in migrantov v stiski, je dvolični predsednik dvolične republike na uradnem vrhu Združenih narodov o beguncih na veliko pleteničil, kako si nihče in niti Republika Slovenija ne želi zaustaviti migrantskih tokov, ki vendarle so sestavni del človeške zgodovine. Prosto po njenemu predsedniku pa si Republika Slovenija želi prispevati k temu, da se regulirajo nezakonite migracije. Toda tako to gre. Val beguncev iz vojnih žarišč Sirije, Iraka, Afganistana in drugod bi tako kot val ekonomskih migrantov lahko bil obvladljiv, če bi mehanizmi zakonite migracije v starajoče se države Evrope in tudi Slovenijo od tam sploh delovali. Ker pa zakonitih poti za v Evropo ni, na begunski račun zaenkrat v državah kot je tudi dvolična domovina, služijo samo tihotapci in represija, vojska ter policija.       

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dvolično državo Slovenijo na primeru odnosa do beguncev in migrantov pri nas in po svetu v zobeh poskrbel Tomaž Z.