Ekonomika strankokracije

Ekonomika strankokracije

Mnenje, kolumna ali komentar
18. 5. 2016 - 16.00

Računsko sodišče, ki je po določilih domače Ustave najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji, je prvič po spremembah zakona o političnih strankah v letu 2013, s katerimi je določeno, da mora po novem opravljati tudi revizijo poslovanja političnih strank, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti in so v preteklem letu prejele ali bile upravičene do prejema več kot 10.000 evrov teh sredstev, opravilo in predstavilo rezultate revizije poslovanja političnih strank, ki so imele v letu 2014 predčasno zaključenem ali začetem mandatu vsaj kakega poslanca v Državnem zboru. Končni rezultat, da sta od skupaj 12-ih revidiranih strank, za svoje poslovanje pozitivno mnenje prejeli le 2, v slovenskem političnem smislu in prostoru vse bolj nepomebni politični stranki, kot sta razpadlo zavezništvo Alenke Bratušek in kot kaže tudi v prihodnje še naprej trajno izveparlamentarna Slovenska ljudska stranka, sam po sebi niti ni kakšno posebno presenečenje tako za širšo javnost kot celo za predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela. Bolj zgovorne pa so podrobnosti. Koliko prihodkov imajo in iz katerih virov so ter s katerimi konkretnimi rečmi imajo pri poslovanju težave posamezne politične stranke.

Res je, da je bilo tudi v smislu ekonomike, kot po Slovarju slovenskega knjižnega jezika definiramo organizacijo proizvajanje, razporejanje in uporabo materialnih dobrin, posameznih političnih strank na Slovenskem leto 2014 nadvse zahtevno leto, saj so bile na sporedu tako državnozborske in lokalne kot tudi evropske volitve, kar je ekonomom oziroma poslovnim direktorjem domačih političnih strank za olajševalno okoliščino priznalo tudi Računsko sodišče, ki ga, kot samo pravi na svoji spletni strani, ni mogoče uvrstiti ne v zakonodajno, ne v izvršilno in tudi ne v sodno vejo oblasti.  Kljub temu bo v novejšo politično zgodovino ostalo zapisano, da je po prvi reviziji poslovanja med vsemi 12-imi največjimi političnimi strankami v državi Računsko sodišče k predložitvi odzivnega poročila pozvalo zgolj Socialne demokrate. Prav tako med 10-imi političnimi strankami, ki so dobile mnenje s pridržkom, vendarle nekoliko bolj odstopajo v letu 2014 še SMC kot Stranka Mira Cerarja, Slovenska demokratska stranka, Državljanska lista in Pozitivna Slovenija, katerim je Računsko sodišče izdalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja, za kar se v primerih DeSUS, NSi, TRS, IDS in DSD vendarle ni odločilo.

Toda prva revizija poslovanja političnih strank, ki jo je danes predstavilo in objavilo Računsko sodišče, je pravo naravo ekonomike strankokracije na Slovenskem razkrila preko dveh vrst podrobnosti. Najprej problemov, s katerimi se pri poslovanju posamezne politične stranke soočajo in na katere je opozoril tudi sam predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, ki ga dejstvo, da sta samo dve relativno povsem nepomembni politični stranki dobili pozitivno mnenje, pravzaprav ne preseneča. Temu naj bi bilo v največji meri tako zato, ker je zadnja reforma zakonodaje s področja poslovanja političnih strank, ki so jo v Državnem zboru samemu sebi sprejeli njihovi poslanci, neživljenjska in ker poslovanje političnih strank dodatno zapleta.

Toda iz predlogov sprememb osem strani dolgega dopisa in predloga sprememb zakona o političnih strankah in zakona o volilni in referendumski kampanji, ki ga je na naslov Državnega zbora naslovilo Računsko sodišče, je samo po sebi razvidno, da gre za težave, s katerimi je sploh dovoljeno imeti težave, lastne zgolj političnim strankam kot nekemu unikumu med vsemi pravnimi osebami na Slovenskem. Za ponazoritev, po besedah predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela je v letu 2013 spremenjena zakonodaja problematična denimo z vidika izrednih popustov, nefinaciranja pravnih oseb in vodenja evidenc fizičnih oseb – državljanov, ki političnim strankam iz najrazličnejših razlogov ter interesov namenjajo donacije.

Samo za politične stranke na Slovenskem je za razliko od vseh preostalih pravnih oseb po mnenju predsednika Računskega sodišča problematično tudi sklepanje pogodb za vsako storitev s fizičnimi osebami, prav tako pa je po njegovem nujno razrešiti tudi vprašanje porabe sredstev za dodatno strokovno pomoč, ki je v zakonu o političnih strankah preveč nedorečena in katera so pravzaprav brez izjeme več ali manj vse revidirane politične stranke v letu 2014 porabile nepravilno. Med predlogi za tako sistemske kot bolj praktične popravke pristojne zakonodaje, ki jih je v Državni zbor posredovalo Računsko sodišče, pa gotovo sama po sebi izstopata tako predlog za znižanje v zakonu o političnih strankah predvidenih glob kot predlog za ureditev zbiranja prispevkov političnim strankam prek mobilnega plačilnega sistema Moneta.

Tako državotvorno navdahnjeni predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel sicer seveda ni pozabil javno opozoriti, da so prav vse politične stranke nezakonito pridobljene prispevke že nakazale v humanitarne namene. Res pa sicer tudi je, da so donacije pravnih in fizičnih oseb le eden od štirih sistemskih virov financiranja vsake posamezne politične stranke, na katerih temelji ekonomika domače strankokracije. Ob donacijah so to še članarine, sredstva iz državnega proračuna, ki vsaki politični stranki pripadejo glede na izplen glasov na državnozborskih volitvah, in sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti, kot poplačilo za nateg volivcev na lokalnih volitvah.

Prva revizija poslovanja političnih strank v letu 2014, ki jo je danes predstavilo Računsko sodišče, je tako v prvi vrsti razgalila, kako zelo dober biznis je lahko posamezna politična stranka na Slovenskem. V revidiranem letu je bila največja zaslužkarica z dobrim milijon in 600.000 evrov prihodkov Slovenska demokratska stranka, vsaj po prihodkovni uspešnosti poslovanja ji je s slabimi 973-imi tisočaki sledila Socialna demokracija, nato pa danes že izvenparlamentarni zgled političnega poslovanja oziroma Slovenska ljudska stranka s 660 tisočaki. Malo manj kot 650.000 je uspelo pridelati Demokratični stranki upokojencev, danes največja stranka vlade in koalicije, a leta 2014 šele komaj vzpostavljena SMC pa je po prihodkih zasedla šele 5. mesto. Toda tako to gre. Kljub temu da revizija za leto 2015 še ni bila opravljena, se danes že ve, da so se reči na svoje mesto postavile že naslednje leto, ko je SMC s prvega mesta zaslužkaric med vsemi političnimi strankami na Slovenskem že črno na belem izpodrinila SDS kot zgolj drugo navečjo državnozborsko stranko.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z ekonomiko domače strankokracije na primeru izsledkov prve revizije poslovanja političnih strank Računskega sodišča v zobeh poskrbel Tomaž Z.     

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness