Ekonomski ali ponovno politični nakup Dela?
Današnja zaprta dražba na sedežu pivovarne Union, na kateri sta se v zadnji rundi merjenje kapitalskih moči pomerila zadnja prava interesenta za nakup Dela, največje časopisno-založniške družbe v državi, je ponudila odgovor na vprašanje, v čigavih rokah bodo končale edicije Delo, Slovenske novice, Nedelo, Nedeljske novice, Pogledi in Grafičar ter tudi številne priloge, kot so Ona, Deloindom, Polet in druge. V vsaj za zakulisne poznavalce dogajanja na slovenskem politično-kapitalskem trgu izjemno zanimivemu spopadu je mariborsko družbo Pro net, ki jo je v pogajanjih zastopal nekdanji predsednik uprave NKBM in redni dopisni obveščevalec takratnega predsednika vlade Janeza Janše Matjaž Kovačič in ki je do financiranja nakupa Delu pač konkurenčnega Večera pomagala tudi podjetju Dober večer, premagala idrijska družba FMR, katere glavna naložba sta idrijski Kolektor in njegov nekdanji prvi mož Stojan Petrič. Kljub temu da je glavna dejavnost družbe FMR, kar kot kratica od ustanovitve naprej leta 1990 pomeni financiranje, marketing in razvoj, dejavnost holdingov oziroma ustanavljanje, upravljanje in financiranje hčerinskih družb, iz družbe ob nakupu Dela sporočajo, da bodo nastopali kot dolgoročni lastnik in da bodo podpirali razvoj te časopisne hiše na strateškem, tehnološkem in kadrovskem področju, pa karkoli že da to v omejenih razmerah slovenskega medijskega politično nadzorovanega trga pomeni.
Z današnjo prodajo Dela, bi se sicer lahko zaključila agonija največjega časopisno založniškega podjetja v državi, katerega politično določena, a iz vidika lastne temeljne dejavnosti, ki le je prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, povsem neprimerna lastnica Pivovarna Laško, ga skuša prodati že vsaj od leta 2010. Za Delo, ki je lani ob 41,6 milijona evrov prihodkov ustvarilo 1,1 milijona evrov čiste izgube, je sicer Pivovarna Laško odštela za danes potrjeno ceno 7,3 milijona evrov neverjetnih 95 milijonov evrov, a kot že rečeno šlo je za politični nakup in vezano trgovino med takratnim predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikoma uprav Pivovarne Laško Tonetom Turnškom in Istrabenza Igorjem Bavčarjem, v kateri sta za obe dandanes že razprodani in zaradi poskusov menedžerske privatizacije finančno oslabljeni družbi pomembnejšo vlogo odigrale delnice Mercatorja, nakup in prevzem nadzora nad domačimi psi čuvaji demokracije v Delu pa je bil ključen politični cilj za takratnega predsednika koalicije in vlade.
Kljub temu da je bila leta 2001 v prostorih vlade pri predsedniku vlade Janezu Janši dogovorjena vezana politična trgovina uspešno zaključena, to nikakor ni bila uspešna poslovna poteza ne za samo družbo Delo in ne za njeno politično izsiljeno lastnico Pivovarno Laško, ki ga je nenazadnje, kot črno na belem potrjujejo številke, tudi pošteno preplačala, saj je zanjo dobila kar 87,7 milijonov evrov manj, kot jo je stala ob političnem nakupu. Nenazadnje so vmes le stekli prvi sodni postopki zoper predsednike uprav Pivovarne laško in je vmes tudi ta sama zamenjala lastnika, saj je pod eno politično kapo združeno domačo pivovarsko industrijo oziroma obe glavni pivovarni z eno potezo pod svoje okrilje z nakupom več kot 51 odstotnega deleža za 114,3 milijonov evrov kupil Heineken, ki bo tako nase prevzel tudi to politično ustvarjeno milijonsko izgubo.
Kljub temu da bo prva prava tiskovna konferenca, na kateri bo uprava družbe FMR novinarjem na voljo za vprašanja glede nakupa ljubljanskega Dela na sedežu družbe v Idriji v začetku prihodnjega tedna, so novi lastniki že sporočili, da se zavedajo, da ima Delo posebno osrednjo vlogo v slovenskem medijskem prostoru, a da si bodo kot dolgoročni lastniki prizadevali, da bo Delo uspešno poslovalo in na ta način ustvarjalo dobre temelje za ohranitev in razvoj neodvisnega in raziskovalnega novinarstva v skladu s novinarskim kodeksom in etiko, čemur glede na lanski poslovni rezultat oziroma 1,1 milijona evrov čiste izgube do sedaj očitno ni bilo tako. Kam pes taco moli pa postane še nekoliko bolj jasno iz nadaljevanja prvega sporočila novih lastnikov časopisno-založniške družbe Delo, v katerem brez dlake na jeziku od njene uprave pričakujejo dobičkonosno poslovanje, saj je le to pač eden izmed pomembnejših, če že ne najpomembnejši razlog tega današnjega nakupa.
Kako, na kakšen način in s kakimi konkretnimi ukrepi bodo družbo Delo novi lastniki iz idrijske delniške družbe FMR spravili nazaj na dobičkonosna pota, ki niso nujno, lahko pa, tako kot nas uči novejša po-osamosvojitvena zgodovina na Slovenskem, tudi so v navzkrižju z ohranitvijo in razvojem neodvisnega ter raziskovalnega novinarstva v skladu s novinarskim kodeksom in etiko, zaenkrat ostaja neznano. Skop s komentarji je tudi prvi nadzornik družbe FMR, ki je bila pred 25 leti ustanovljena za potrebe lastninskega preoblikovanja oziroma lastninjenja Kolektorja p.o. v Kolektor d.o.o., Stojan Petrič. Potrdil je zgolj to, da gre za strateško naložbo, a da je o konkretnih korakih še prezgodaj govoriti, v vsakem primeru pa je že vnaprej zanikal, da ga zanima kakršna koli že nova funkcija povezana prav z Delom. V vsakem primeru pa je prepričan, da bodo kot novi lastniki delovali v smeri, ki za bralca prinaša napredek.
Ne glede na to, da bo za povprečnega slovenskega bralca Dela gotovo že napredek to, da Delo bo, če res bo, naposled dobilo strateškega in dolgoročnega lastnika, pa bodo resnične vsebinske usmeritve novih lastnikov same po sebi jasne šele po prvih kadrovskih potezah, ki jih bodo v hiši brez vsakega dvoma potegnili. Ali bodo s tem ob bralcih res na boljšem tudi na Delu in njegovih drugih edicijah ter prilogah zaposleni novinarji in uredniki, za katere brez Dela ni jela, pa je vsaj zaenkrat še prezgodaj ugibati in govoriti. Toda tako to gre. Ob merjenju moči za nakup in ob prodajanju Dela ne gre za spregledati dejstva, da sta se za največjo časopisno-založniško hišo na Slovenskem v zadnji rundi danes na za javnost zaprti dražbi le udarili zgolj dve domači podjetji iz Maribora in Idrije, medtem ko so tuji ponudniki od svojih ponudb že pred tem odstopili, kar ne glede na današnjo zmago in končno ceno FMR samo po sebi pove, da je nemara Delo d.d. za domačega lastnika še naprej zanimivo ne zgolj iz ekonomskih pač pa tudi političnih razlogov.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z današnjo prodajo Dela idrijski družbi FMR in motivi za ta morda pa prav tako političen nakup v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Dodaj komentar
Komentiraj