Interpelacija zoper super ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turka, ki je član in minister iz kvote največje vladne stranke SDS, razgalja trenutni politični pat položaj v državi, ob katerem se samo po sebi postavlja vprašanje smisla prihodnjega obstoja tovrstne demokratične strankarsko vodene ureditve, kot jo imamo in poznamo teh dobrih 20 let novejše po-osamosvojitvene politične zgodovine. Ne glede na to, da sta razpadajoča se druga vlada in koalicija Janeza Janše v Državnem zboru trenutno brez poslanske večine, tudi opozicijska predlagateljica včeraj uradno vložene interpelacije, poslanska skupina Socialnih demokratov, nima vnaprej zagotovljene poslanske večine, ki bi iz položaja superministra in kadrovsko vse bolj podhranjene Janševe vlade spodnesla sicer tudi blogerja in profesorja Žigo Turka. Toda tudi to še samo po sebi ne pomeni, da je ministrska rit Žige Turka pri koritu izvršne oblasti in potekajočega kadrovanja na čelih javnih inštitucij po vsej državi, vnaprej varna.

Glede na vnaprej znano politično podporo, bodo osem ključnih točk besedila interpelacije zoper ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ob predlagateljih iz vrst Socialnih demokratov podprli tudi prav tako opozicijski poslanci Pozitivne Slovenije in poslanci iz vlade ter koalicije tehnično še ne povsem umaknjene stranke DESUS. Njihova odločitev za podporo opozicijski interpelaciji ministra Žiga Turka je bila sicer nekoliko lažja zaradi Janševega odvzema pooblastil pri nadaljnjem dogovarjanju o bojda njegovi rešitvi za varčevalce Ljubljanske banke in razrešitev zadnjega predpristopnega spora med Slovenijo in Hrvaško njihovemu predsedniku in tehnično še naprej zunanjemu ministru domače Republike Karlu Erjavcu.

Razumljivo, interpelacijo zoper lastnega strankarskega kolega, ki skupaj s predsednikom stranke in vlade vztraja na potapljajoči se barki z imenom druga Janševa vlada, ne bodo podprli v največji vladni in drugi največji državnozborski stranki SDS. Ker zaenkrat v vladi še naprej vztraja tudi Nova Slovenija, ministra Žigo Turka ne namerava rušiti niti njihova poslanska četverica. Kljub temu da so odhod iz vlade in koalicije napovedali, a v njej še naprej tehnično so, opozicijske interpelacije ne bo podprlo tudi vseh šest poslancev tehnično ta čas še koalicijske in vladne Slovenske ljudske stranke.

No, da trenutno dogajanje v slovenski strankarski politiki in nategovanje domačih volivk in volivcev ostaja nepredvidljivo, pa so ponovno poskrbeli v listi državljanov Gregorja Viranta, ki so se zaradi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, da je predsednik vlade Janez Janša kršil protikorupcijsko zakonodajo, prvi pobrali iz potapljajoče se koalicije in vlade. Čeprav po novem prav tako opozicijski poslanci Državljanske liste, podpisov k interpelaciji zoper ministra Žigo Turka niso prispevali. Prav tako o njej niso še resno razpravljali, pač pa se bodo o tej zadevi, na kateri sicer stoji ali pade druga vlada Janeza Janše, odločali, če in ko bo ta na dnevnem redu.

Da interpelacija zoper ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je vse to prvič postal z nastopom mandata prav predčasno razpadle druge Janševe koalicije in vlade ter njeno novo sistematizacijo področij delovanja domače izvršne veje oblasti, s katero sta narod in samostojna država prvič ostala brez samostojnega ministrstva za kulturo, na političnem dnevnem redu bo, je sicer zadostovalo deset podpisov poslancev Socialne demokracije. Toda ne glede na to, kako neprepričljiva neznanka ostaja, kako bodo glasovali poslanski državljani Liste Gregorja Viranta, katerih vodja poslanske skupine Rihard Braniselj opozarja, da za Državljansko listo ni težava zgolj v ministru Turku, ker da je največji problem predsednik vlade Janez Janša, je jasno, da ministrovanje Žiga Turka ni varno tudi če ga v en glas podpre zgolj z največjim problemom in njegovim predsednikom v stranki in vladi nezadovoljna Državljanska lista.            

Če v slovenskem strankarskem sistemu ne bi bila mogoča v zadnjem času v vsakem mandatu vzpostavljena anomalija, ki se ji potem reče poslanska skupina vsaj treh nepovezanih poslancev, in če interpelacije ne bi podprla tudi Državljanska lista, bi bil politični rezultat za in proti ministrsko glavo Žige Turka glede na osvojeno število poslanskih sedežev na prvih predčasnih volitvah v državi natančno izenačen na 44 proti 44. Če si na sproti stojita politična bloka, v kateri se na eni strani združijo predlagatelji interpelacije iz vrst Socialnih demokratov in poslanci Pozitivne Slovenije ter DESUS, na drugi strani pa ostanejo poslanci SDS, SLS, Nove Slovenije in Državljanske liste sta odločilni faktor odločanja v slovenskem političnem prostoru manjšinska poslanca, katerih glasova za ali proti odločata.

Toda v sistemskih luknjah domače reprezentativne demokracije, v katerih na javne stroške deluje slovenski fenomen nepovezanih poslancev, je v kakršni koli že glasovalni računici iz Državnega zbora nujno upoštevati tudi spremenljivko seštevka glasov tako imenovanih nepovezanih oziroma neuvrščenih poslancev. Kljub temu da je za nami komaj slabo leto in pol od zadnjega preštevanja boja za naklonjenost domačega volilnega telesa, že vzpostavljeno nepovezano poslansko skupino trenutno sestavljajo Borut Ambrožič, izvoljen v senci Zorana Jankoviča in takrat še prepričljivo njegove Pozitivne Slovenije, Ivan Simčič, ki je glasove volivk in volivcev nabiral kot kandidat DESUS, ter nenazadnje Ivan Vogrin, ki so ga zaradi dolgov in plačilno nediscipliniranega poslovanja njegovih podjetij vrgli iz poslanske skupine poslanskih državljanov Gregorja Viranta.

Zaradi spremenljivke vedno za politično-poslovne predloge in kombinacije odprtega faktorja glasov nepovezanih poslancev, med katere se že od nastanka pravzaprav uvrščajo tudi preostali poslanski državljani Liste Gregorja Viranta, je ob opozicijski vložitvi interpelacije zoper ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka vnaprej pravzaprav nemogoče napovedati izid poslanskega glasovanja in končno usodo tako super ministra kot preostanka ministrov druge vlade Janeza Janše. Toda tako to gre. Zakaj le bi bile nove predčasne parlamentarne volitve v interesu katerega koli že neuvrščenega ali sploh prvič v parlament uvrščenega poslanca?   

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem s poslanstvom slovenskega nepovezanega poslanca in interpelacijo zoper super ministra Žigo Turka v zobeh poskrbel Tomaž Z.