Kolegij predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič – pravzaprav pa koalicijska večina strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica v njem – je danes sklenil, da bodo poslanke in poslanci v četrtek na jutrišnji izredni seji obravnavali predlog novele zakona o RTV Sloveniji, s katero bi naj nacionalno radiotelevizijo naposled osvobodili od primeža prejšnje koalicije in pod diktatom stranke SDS imenovanih političnih aparatčikov in posledičnega razpada programske sheme ter še posebej programa in vsaj kolikor tolikor kakovostne kadrovske zasedbe informativnega programa TV Slovenija. Prav tako pa bodo poslanke in poslanci na isti seji jutri, v četrtek, obravnavali tudi predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih, ki ga zahtevajo v samooklicani Ljudski iniciativi nasprotnikov cepljenja in epidemioloških ukrepov nasploh, ker da se vendarle z njim odpravlja od Ustavnega sodišča že ugotovljena protiustavnost, o čemer pa se bo, torej ali je tak referendum res nedopusten, kot kaže in kot zadnje ponovno izrekalo taisto Ustavno sodišče. Toda ta izredna seja državnega zbora bo šele sledila prav tako za jutri, v četrtek, sklicani izredni seji, na kateri pa bodo na dnevnem redu za stabilnost, če že ne prvič tudi prihodnost koalicije Roberta Goloba na dnevnem redu vendarle nekoliko bolj usodne politične reči. Predvsem pa s številnimi dopolnili že nekoliko predrugačen predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so ga v zakonodajno proceduro vložili v Inštitutu 8. marec s podpisi volivcev, in nekako paradni konj ne zgolj koalicije, ampak predvsem zdravstvenega ministra po osebnem izboru predsednika vlade Danijela Bešič Loredana oziroma zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu, ki ga nenazadnje tudi glede na naraščajoče število okužb in sledeči val epidemije virusa covid-19 v državi še kako potrebujemo.

Zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu sicer pravkar še naprej na nujni izredni seji obravnava državnozborski Odbor za zdravstvo, ne glede na to da novopečeni zdravstveni minister – ki je prej delal tudi kot zdravniška dvoživka, torej tako redno v javnem kot popoldan še v zasebnem zdravstvenem sistemu - poudarja, da gre zgolj za prvi korak k zdravstveni reformi in da bo predlog omilil predvsem posledice dolgoročno nestabilnega delovanja zdravstvenega sistema, mu nasprotujejo tako v Zdravniški zbornici Slovenije kot na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, večje sistemske pripombe pa imajo tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja in področnih zdravstvenih sindikatih. Negodujejo pa tudi v zakonodajno pravni službi državnega zbora, saj opozarjajo, da je zakon strukturiran na enak način kot tako imenovani protikoronski paketi zakonov in da s tem posega v več zakonov hkrati. Kar da bi bilo smotrneje in v demokratičnih družbah običajnejše reševati z novelo vsakega zakona posebej. Tudi politično in s tem v koaliciji pa se zaradi nasprotovanja Levice prvič resneje zapleta pri koncesijah, ki bi jih zasebnikom aktualni minister v skladu s predlaganim, a očitno ne povsem vsebinsko ali politično koalicijsko dorečenim interventnim zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema podaljšal vse tja do leta 2024.

Tudi v Levici so namreč ugotovili, da je v tem interventnem zakonu pač več ukrepov, ki so napisani na način, da bodo materialno in sicer bolj ugodni za zasebnike kot pa za zdravnike v javnih zavodih, kar po njihovem prepričanju pomeni, da bo ta interventni zakon s tem samo še bolj spodbudil odhode z javnih zavodov in da iz tega razloga njihovi poslanci na današnji seji Odbora za zdravstvo ne bodo glasovali ne za in ne proti temu, kot že rečeno, prvemu, a že paradnemu predlogu zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. Toda ker v Levici vztrajajo, da z opozarjanjem na te nevarnosti ne delajo nič drugega, kakor da se držijo dogovorov iz koalicijske pogodbe, ki pravi, da morajo postaviti javne bolnišnice in zdravstvene domove na prvo mesto in da si bodo v dialogu s koalicijskimi partnerji zato še naprej prizadevali za rešitve, ki bodo šle v tej smeri, v ob tem vprašanju očitno nekako pred usklajenih preostalih koalicijskih strankah Gibanje Svoboda in Socialni demokrati pa glasov poslancev Levice pravzaprav za zagotovitev nujne večine za nadaljnjo nujno obravnavo predloga na prvi jutrišnji izredni seji državnega zbora danes na Odboru za zdravstvo niti ne potrebujejo, smo s tem priča prvi resni politični preizkušnji za aktualno koalicijo Roberta Goloba, saj se iz Levice do sedaj z omembe vrednim nasprotovanjem nekaterim najbolj neoliberalnim političnim rešitvam aktualne koalicije in vlade pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, kot je bil denimo tudi sindikatom ponujeni draginjski dodatek namesto dejanske uskladitve plač s prav tako dejansko inflacijo, ki je na kolena spravila tudi celotno evroobmočje, vendarle niso oglašali. Toda tako to gre. Že pred jutrišnjima izrednima sejama politične resnice za razmerja moči v aktualni koaliciji državnega zbora in vladi Roberta Goloba smo nekako vedeli, da je njegova mandatarska prednost v primerjavi s posameznimi predhodniki na mestu predsednika vlade predvsem v tem, da lahko koalicijsko večino njegova stranka Gibanje Svoboda oblikuje tudi s samo eno ali drugo koalicijsko politično stranko. Toda šele po jutrišnjih izrednih sejah državnega zbora bomo tako vsi mi kot preostali koalicijski stranki izvedeli, ali ju je mandatar in prvak koalicije Robert Golob tudi dejansko pripravljen glasovalno povoziti že ob prvem, malo resnejšem, a zaradi primera javnega zdravstva in stranke Levica pač vnaprej pričakovanemu zaostrovanju koalicijskih političnih odnosov.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z jutrišnjima izrednima sejama državnega zbora kot sejama politične resnice za koalicijske partnerice stranke Gibanja Svoboda in predsednika vlade Roberta Goloba v zobeh poskrbel Tomaž Z.