Čeprav je napočil dan, pravzaprav pa ga je celo pol že minilo, na katerega so nas zadnje dneve in tedne družno pripravljala domača medijska trobila domnevno državotvornega diskurza, tudi ob 15.00 ni bilo prav nič bolj jasno, kdo bo kam šel v domačem političnem prostoru oziroma ali se bo Levica naposled prenehala obnašati, kot da je v resnem pridruženo partnerskem odnosu s koalicijo Marjana Šarca, ter bo s tem ta manjšinska vlada tudi uradno samo še manjšinska, saj brez pomoči parlamentarne desnice oziroma SDS, NSi in SNS pač ne bo več imela potrebne absolutne večine za sprejemanje na državnem svetu z vetom zavrnjenih zakonskih odločitev in rešitev. Čeprav naj bi ta rubikon danes prestopili na odborih državnega zbora za zdravstvo in za finance, saj naj bi prvi po navodilih iz vlade pričakovano zavrnil zakonski predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, drugi pa predlog za dvig prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje, je zaenkrat znano samo to, da so na seji odbora za finance odločanje prekinili v imenu pomanjkanja časa, na seji odbora za zdravstvo pa so na zahtevo poslancev koalicije naprej razglasili odmor, med katerim so se posvetovali z ministrom za zdravje Alešem Šebedrom, nato pa objavili, da je tudi ta odbor po vložitvi dopolnil koalicije do nadaljnjega prekinil obravnavo predloga Levice o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja.

Da sicer predlog Levice ni kar tako in brez teže, so iz stranke demonstrirali tako, da so danes dopoldne državnemu zboru oddali tudi 11.600 na terenu in spletu zbranih podpisov državljank in državljanov, ki ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpirajo. To izrazito premožnejšim na kožo pisano zavarovanje, ki ga vsi plačujemo enako, je res vir velikih dobičkov za komercialne zavarovalnice, ki ga tržijo. Toda zaradi neustrezne stopnje oskrbe na račun osnovnega zdravstvenega zavarovanja smo potrošniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in s tem tudi vir zavarovalniškega zaslužka praktično vsi državljani, zato bi ga vsaka vsaj približno levo sredinska vlada res morala ukiniti in predrugačiti v progresivno davčno obremenitev, pač po maksimi, da vsak prispeva v skladu s svojimi zmožnostmi, pa smo še zmeraj vsi deležni kolikor tolikor kvalitetne javne zdravstvene oskrbe takoj in takrat, ko jo tudi potrebujemo.

Da sicer dopolnilno zdravstveno zavarovanje tudi dejansko bo ukinjeno, je še ena od dvomljivih zavez koalicijske pogodbe sedanje koalicije in vlade. Toda da ta Vlada ni levosredinska, je nenazadnje izkazal sam zdravstveni minister Aleš Šebeder, ki je v ponedeljek poslancem koalicije predstavil svoj predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedbo nadomestne obvezne pavšalne dajatve, ki bi se stekala na zavod za zdravstveno zavarovanje. Toda edina resnična novost tega predloga je v tem, da se bi dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju, ki pa smo ga tako ali tako več ali manj vsi zmožni v imenu lastnega zdravja že sedaj primorani plačevati, po novem reklo obvezna pavšalna dajatev, ki pa jo bi bili še naprej vsi primorani plačevati v enakem znesku, kar gotovo ni ne socialen in ne solidaren politični ukrep.

Da gre torej pri današnjih koalicijskih dopolnilih predloga Levice za ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, zaradi katerega je do nadaljnjega obravnavo tega predloga prekinil odbor za zdravje državnega zbora, za solističen ukrep posameznih poslancev, članov odbora iz vrst koalicijskih strank vlade Marjana Šarca potrdi tudi dejstvo, da se je proti predlogom pridružene partnerice svoje koalicije povsem nedvoumno izrekla tudi vlada. Po oceni taiste vlade, ki ji pripada tudi minister za zdravje Aleš Šebeder, s katerim so se v času odmora med sejo odbora za zdravje danes na hitro glede svojih dopolnil posvetovali koalicijski poslanci, oba zakonska predloga ne rešujeta dolgoročne finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva z zagotovitvijo stabilnih in zadostnih virov financiranja. In nenazadnje so se koalicijski poslanci še v ponedeljek strinjali s predlogom ministra za zdravje Aleša Šebedra in obvezno pavšalno dajatvijo, kar pravzaprav zgolj pritrjuje tezi, da ne gre za zavarovanje, ampak za egalitaristični davek oziroma dajatev.

Kaj se je torej lahko v teh nekaj dnevih tako usodnega spremenilo na domači notranjepolitični sceni in v razmerju sil v državnem zboru? Nič. Prav nič se ni spremenilo. Koalicijske stranke so namreč pripravile več dopolnil, s sprejemom katerih pogojujejo svojo podporo predlogu. Odbor za zdravstvo pa je do nadaljnjega prekinil delo, da bi druge poslanske skupine in zakonodajna pravna služba državnega zbora imele čas, da se do njih opredelijo, kar pa tudi za koordinatorja Levice Luko Meseca le pomeni, da hoče koalicija s svojimi dopolnili njihov predlog preprosto povoziti in da je vlada s tem zabila poslednji žebelj v to pridruženo partnersko sodelovanje. Toda tako to gre. Kdo bo kam šel v domačem parlamentarnem političnem prostoru, bodo odločale zgolj in edino nove predčasne državnozborske volitve. Toda kot kaže, bosta tudi na naslednjih volitvah v državnozborskih klopeh tako LMŠ kot Levica, od sedanjih strank pa ne povsem nujno tudi Stranka Alenke Bratušek in Demokratična stranka upokojencev Slovenije, zato se tudi posameznim koalicijskim poslancem povsem razumljivo kar se da najbolj zavlačuje.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s propadom pridruženega partnerstva med vlado Marjana Šarca in levico ter da bodo o tem, kdo bo kam šel v domačem političnem prostoru, odločale predčasne voltve v zobeh poskrbel Tomaž Z.