Potem ko je včeraj postalo nepreklicno jasno, da je nasprotnikom pokojninske reforme, združenim v samooklicano Delavsko koalicijo, uspelo zbrati zgolj nekaj več kot 11 tisoč namesto potrebnih 40 tisoč podpisov volivcev za naknadni zakonodajni referendum, in potem ko sta tako javni kot tretji, nepridobitni civilnodružbeni sektor s stisnjenimi zobmi in negotovimi bilancami zaradi dodatne in tik pred novim letom napovedane plačne obremenitve brez omembe večjih nasprotovanj pogoltnila zakon o izplačilu zimskega regresa, ki so ga prav tako včeraj s koalicijsko večino strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica potrdili v državnem zboru, so si v vladi Roberta Goloba ter še posebej na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in celo enake možnosti Luke Mesca upravičeno oddahnili, nekoliko manj upravičeno pa propad zbiranja podpisov za referendum razglasili za zmago dialoga in družbenega soglasja o pokojninski reformi.

Da sicer ne glede na pojav v Delavsko koalicijo združenih nasprotnikov delavski razred v Sloveniji v celoti ostaja brez pravih zastopnikov, je bilo samo po sebi jasno že ob dejstvu, da so sicer prav tako s stisnjenimi zobmi pokojninsko reformo, ki je v prid še naprej manj od delojemalcev davčno in s pokojninskimi prispevki obremenjenih delodajalcev, podprli v šestih od sedmih sindikalnih central in da so se ob tem kot z lastnim predvolilnim pogajalskim dosežkom pohvalili prav z obvezno božičnico oziroma po novem tako kot poletnim enako obveznim zimskim regresom, ki naj bi po besedah ministra Mesca ne zatiral gospodarstva, ki da je imelo v zadnjem letu visoke dobičke, tudi rekordne, ampak naj bi prispeval h kupni moči prebivalstva, ki večinoma še naprej dela za minimalno plačo in nekaj malega čez.

Da bo sicer božičnica, je nekaj tragikomičnega v tem, da se za obvezno božičnico v vladi Roberta Goloba ob njem osebno še najbolj goreče zavzemajo prav v stranki Levica, revnim zaposlenim na Slovenskem predvsem pomagala pri zimskem soočanju s povišanimi stroški ogrevanja in električne energije, je tudi lastno vlado opozoril poslanec Levice Milan Jakopović. Namesto Levice ali kakega drugega političnega predstavnika s pokojninsko reformo in podaljšanjem delovne dobe in obračunskega obdobja za izmero končne pokojnine izdanega in z obveznim zimskim regresom kupljenega delavskega razreda v vladi Roberta Goloba pa so sicer neuspešno iz opozicijske Nove Slovenije predlagali dopolnilo, da država povrne sredstva za božičnico ključnim ljudem naše družbe oziroma vsaj izvajalcem socialnovarstvenih programov, izvajalcem storitev socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, humanitarnim organizacijam, zasebnim vzgojno-izobraževalnim zavodom z javno veljavnimi programi vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter prostovoljnim gasilskim društvom in zvezam, ob tem pa tudi sami pozabili na številna druga področja nevladnega sektorja, med drugim tudi na zaposlene v okoljevarstvu ali umetnosti in kulturi. 

Ker so poslanke in poslanci koalicije predlog sicer opozicijske Nove Slovenije zavrnili s krovnim argumentom, da mora zimski, tako kot poletni regres, nakazati delodajalec in da država ne more zalagati z denarjem zasebnega podjetja, kot je sicer opozorila javno malo znana ali izpostavljena poslanka Sandra Gazinkovski iz največje vladne stranke Gibanje Svoboda, so s tem v prvi vrsti pokazali, da tako kot minister Luka Mesec ne razumejo, ne dojemajo ali pa se preprosto pretvarjajo, da ne vedo, da v državi obstajajo tudi delodajalci, ki niso iz ustvarjanju dobičkov za delničarje in lastnike posvečenega gospodarstva, ampak iz javnega ali tretjega, nepridobitnega in nevladnega sektorja, ki visokih ali nizkih dobičkov pravzaprav nimajo in je obseg njihovih aktivnosti in zaposlenih v celoti odvisen od javno projektnega financiranja, kar pa kljub temu ne pomeni, da ne gre za pripadnike dvakrat – tako s pokojninsko reformo kot z obveznim zimskim regresom tik pred novim letom – izdanega delavskega razreda. Toda tako to gre. Če bi bila obvezni zimski regres in pokojninska reforma res zmaga dialoga in družbenega soglasja koalicije in vlade Roberta Goloba ter strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, bi bili tako pri pokojninski reformi kot pri obveznem zimskem regresu namesto obvezne božičnice upoštevani tudi vsi ti manjšinski, zaposleni in nezaposleni delavci, saj so se na račun njihovih izgubljenih socialnih pravic in nizkih prejemkov prek avtorskega, študentskega ali podjemnega dela v preteklosti okoristili tako zasebno gospodarstvo kot javna podjetja in celotna država Slovenija.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s propadom referenduma o pokojninski reformi kot kolektivno smrtjo z obveznim zimskim regresom kupljenega delavskega razreda v zobeh poskrbel Tomaž Z.  

Vir: Mark Heybo