Konservativna Slovenija

Mnenje, kolumna ali komentar
13. 5. 2015 - 16.00

Evropska komisija je danes objavila priporočila članicam Evropske unije za proračunsko in reformno ukrepanje v prihodnjih 12 do 15 mesecih. Kljub temu da gre pri objavi priporočil, ki jih evro-komisarke in evro-komisarji iz Bruslja pripravijo na podlagi ocen nacionalnih proračunskih in reformnih načrtov, za enega ključnih ukrepov v sklopu evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja med članicami, ki ga je EU uvedla v odziv na krizo, pregled izvajanja priporočil na ravni celotne Unije za lansko leto kaže, da je bilo nekaj napredka le pri 55 odstotkih priporočil, kar samo po sebi pomeni, da tako kot ožja tudi širša evropska domovina v konkretnem proti-kriznem ukrepanju ni najbolj uspešna. Toda ne nujno tudi v Sloveniji. Kljub temu da tokratna priporočila in izzivi Evropske komisije domačo državo zadevajo na pravzaprav vseh omembe vrednih področjih njene vse bolj samo še domnevne državotvornosti, pa se je včeraj finančni minister Dušan Mramor kar iz Bruslja pohvalil, kako zelo pomemben napredek, da je dosegla država Slovenija, saj da je uresničila nekaj več kot polovico priporočil, povezanih z odpravljanjem presežnega javnofinančnega primanjkljaja in presežnih makroekonomskih ravnovesij, kar jo je po uspešnosti izvajanja lanskih priporočil uvrstilo na drugo mesto v EU, takoj za Veliko Britanijo.

Za razliko od podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, pristojnega za evro in socialni dialog, ki je prav tako včeraj iz Bruslja le opozoril na potrebo po okrepitvi dejanskega uresničevanja evropskih priporočil, je domači finančni minister Mramor prepričan, da je v Sloveniji dejanski napredek dosežen pri celi vrsti priporočil, in sicer glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ, trga dela, bančnega sektorja, privatizacije, prestrukturiranja podjetij, določen napredek pa minister Mramor vidi celo pri podjetniškem okolju in javni upravi. Toda če pod drobnogled vzamemo tokratna, danes objavljena priporočila in izzive Evropske komisije za proračunsko in reformno ukrepanje Slovenije v tem in prihodnjem letu, je iz njih le samo po sebi razvidno, da ta napredek niti ni tako zelo posebej pomemben. Res pa hkrati je, da so evropske spodbudne besede in ocene domači državi zaenkrat prinesle cenejše in lažje zadolževanje.

Evropska komisija sicer glavne proračunske in reformne izzive Slovenije vidi na sedmih glavnih področjih - javnih financah, zdravstvu, bančnemu sistemu in dostopu do financiranja, trgu dela, plačni ureditvi, pokojninskemu sistemu ter posodobitvi uprave in pravni državi. Štiri konkretna priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje pa se nanašajo na: 1. dolgoročno vzdržnost javnih financ oziroma trajno odpravo presežnega primanjkljaja, sprejetje zakona o fiskalnem pravilu ter spremembe zakona o javnih financah, reformi pokojninskega sistema in zdravstvenega varstva ter dolgotrajne oskrbe. 2. pregled mehanizma za določanje minimalne plače, povečanje zaposljivosti nizko kvalificiranih in starejših delavcev, sprejetje ukrepov za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti in zagotovitvi ustrezne spodbude za podaljšanje delovne dobe. 3. zmanjšanje obsega slabih posojil v bankah s trdnim korporativnim upravljanjem Družbe za upravljanje terjatev bank - DUTB, izboljšaanje dostopa do financiranja za mala in srednja ter mikro podjetja, sprejem strategije upravljanja državnih naložb z jasno klasifikacijo naložb in 4. zagotoviti, da bodo reforme, sprejete za izboljšanje učinkovitosti civilnega pravosodja, prispevale k skrajšanju sodnih postopkov.

Kljub temu da je iz priporočil za proračunsko in reformno ukrepanje Evropske komisije samo po sebi razvidno, da država Slovenija razen v evropskem povprečju, kar pa več kot o domači državi pove o samem evropskem povprečju, niti ni bila tako zelo uspešna, je finančni minister Dušan Mramor zaskrbljen predvsem glede dveh ključnih reči. Prva naj bi bila, da je Slovenija, ki mora letos javnofinančni primanjkljaj oklestiti pod 3 odstotka bruto domačega proizvoda, še edina država članica, ki ta čas nima fiskalnega zakona, s katerim bi se implementiralo ne bodi ga treba ustavno določilo o fiskalnem pravilu. Druga pa se nanaša na prav tako včeraj predstavljeno in objavljeno evropsko poročilo o staranju prebivalstva za leto 2015, ki pove, da je domača država med članicami Unije na vrhu tako po deležu izdatkov, povezanih s staranjem, kot po rasti teh izdatkov.

Težava zakona o fiskalnem pravilu, ki bi ga naj po besedah profesorja Mramorja predvidoma dobili enkrat junija, je sicer predvsem v tem, da je zanj v Državnem zboru zaradi pravzaprav nepotrebne in marsikod drugod po Evropi neuveljavljene spremembe ustave potrebna kar dvotretjinska poslanska večina. Ne glede na to, da pa je staranje prebivalstva širši evropski problem, je iz domače perspektive glede na preostale države članice ključni slovenski problem predvsem v tem, da se priseljevanje še naprej sistemsko omejuje, kar sama po sebi povesta tako podatek uspešno rešenih in odobrenih prošenj za azil kot celo dejstvo, da je bil še mesec dni nazaj predsednik vlade Miro Cerar domač prispevek k reševanju begunske krize v Sredozemlju oceniti na od 15 do 20 beguncev.

Ne glede na mizerne številke, s katerimi bi sredozemsko begunsko krizo pa tudi staranje lastnega prebivalstva razreševal premier Miro Cerar mlajši, je sicer Evropska komisija prav tako danes razgrnila novo migracijsko strategijo, ki vključuje očitno tudi za Slovenijo politično sporen predlog za uvedbo kvot za razporeditev prebežnikov po EU. Gre za dva ukrepa: prerazporeditev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že v članicah unije, ter preselitev beguncev iz tretjih držav po članicah unije. Merila za opredelitev kvot so velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je država že sprejela.

Shema za razporeditev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že v EU, določa le ključ za razporeditev, po katerem naj bi Slovenija prevzela 1,15 odstotka teh oseb, a skupna številka še ni določena. Shema za preselitev beguncev zunaj EU po članicah pa določa ključ za razporeditev 20.000 beguncev iz tretjih držav po članicah unije, po njej pa naj bi jih Slovenija sprejela 1,03 odstotka.

Napovedi tveganj zaradi staranja prebivalstva za Slovenijo po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja sicer predvsem pomenijo, da je v državi res treba nujno izvesti nacionalni reformni program, še zlasti pa bistveno pospešiti hiter vstop na trg dela oziroma skrajšati leta študija in prav tako bistveno podaljšati delovno dobo prebivalstva. Paradoks rešitev, ki jih po nasvetih Evropske komisije in OECD ponujata aktualna Vlada ter finančni minister, pa je v tem, da bo s hitrim vstopom mlajših na trg dela manj dela za starejše in da bo s podaljševanjem delovne dobe prebivalstva na Slovenskem še manj priložnosti za hiter vstop na trg dela za mlajše. Toda tako to gre. Podatek, da smo se po uspešnosti izvajana priporočil Evropske komisije v lanskem letu na ravni celotne Unije uvrstili na drugo mesto in za Veliko Britanijo, v kateri so pravkar do novega mandata ponovno prišli konservativci, pa v prvi vrsti pove, kako zelo konservativno reformno politiko v državi vodita koalicija in vlada pod okriljem dr. Mira Cerarja oziroma Stranke modernega centra.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domačo iz pregleda uresničevanja priporočil Evropske komisije v lanskem letu pač samo po sebi konservativno vlado in koalicijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness