Da Janez Janša in njegovi politični vojščaki – v novo sestavo državnega zbora se je vendarle vrnila celotna falanga prvoborcev, ki so bili za svoj trud oziroma izpolnjevanje navodil velikega, a spodletelega načrta ponovne osvojitve korit izvršne in zakonodajne oblasti nagrajeni z mesti v vladi ali kabinetu aktualnega vršilca dolžnosti predsednika vlade – ne znajo, pravzaprav pa niti ne zmorejo prenesti poštenega volilnega poraza, kot je bil tudi ta na minulih državnozborskih volitvah 24. aprila, res ni nekaj posebno novega. A glede na to, da je ta poraz pač v primerjavi s porazi po predhodnih dveh vladah in koalicijah Janeza Janše in SDS tako zelo grandiozen, vseeno presenečata dve reči. Prvič, kako zelo ihtavo in brez vsakega stika za politično realnost deklarativne opredeljenosti domačega volilnega telesa in pravzaprav z vsemi možnimi legalnimi, a ne tudi legitimnimi sredstvi se prevzemu izvršne in zakonodajne oblasti Roberta Goloba in vsaj po številu poslanskih glasov pač trdne koalicije strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica upirajo v nič več največji stranki državnega zbora SDS. In, drugič, kako pravzaprav politično neizkušeno in tudi nekako naivno ob vsej tej poplavi novoopozicijskih zakonskih predlogov in nenazadnje današnje zahteve za posvetovalni referendum o zakonu za načrtovano in koalicijsko usklajeno reorganizacijo nove vlade, po kateri bo Robert Golob najprej oblikoval kar enako sestavljeno vlado, kot je, in kmalu tudi je bila, tretja in poslednja vlada Janeza Janše ter SDS, delujejo v novi koaliciji.

Robert Golob je sicer s hitro in od danes zjutraj v novi koaliciji odločeno potezo že objavil, da ne predsednik vlade Janez Janša in ne njegov ministrski izbor ne bodo opravljali tekočih poslov pri koritu izvršne oblasti še vsaj 30 dni, kot so se le še danes nekako ob dajanju polciničnih izjav, da želijo vladi omogočiti razmislek, kako naj se pravzaprav sestavi – čeprav je ta ta razmislek očitno glede na danes vloženi zakon o reorganizaciji vlade in ministrskih resorjev že opravila – posamezniki iz SDS in prvopodpisani pod zahtevo za posvetovalni referendum ter vodja poslanske skupine SDS tudi v tem opozicijskem mandatu, Danijel Krivec, nadejali. Ker bo vsaj mesec dni glede na določila zakona o referendumu in ljudski iniciativi pač moralo miniti, da bo po skupnem številu poslanskih glasov od prejšnje pač bolj prepričljiva koalicija Svobode, SD in Levice v državnem zboru današnjo zahtevo za posvetovalni referendum o zakonu za reorganizacijo vlade preprosto zavrnila, je Robert Golob že objavil, da veselja, da bi Janez Janša in kompanija iz SDS, Nove Slovenije in pod politični prag vstopa v državni zbor potisnjene stranke Konkretno še vsaj mesec dni v tej državi – ki se je odločila, kot se je, in Janšo poslala nazaj v opozicijo – pač ne bomo gledali in da bo v pomanjkanju boljših rešitev novo vlado sestavil kar po dosedanjem razrezu ministrstev. Začasno bo tako denimo Luka Mesec vodil kar ministrstvo za delo, Bojan Kumer za okolje, Igor Papič pa izobraževanje.

Vmes je sicer postalo jasno, da je SDS na današnji prvi izredni seji državnega zbora v novi sestavi že vložila tudi zahtevo za posvetovalni referendum še na zakon o RTV-ju, ki je bil ob zakonu o reorganizaciji vlade napovedano prvi vložen v državnozborsko proceduro, a so ga poslanski vojščaki SDS prehiteli s kar dvema različicama svojih sprememb zakona o RTV. Čeprav je pri nas v skladu z zakonodajo referendum oblika neposrednega odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu ali o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbeno skupnost, in sta referendum ter ljudska iniciativa obliki visoko čislane neposredne demokracije, je v primeru posvetovalnega referenduma vprašanje njegove dejanske smiselnosti pravzaprav nejasno. Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, razpiše pa se lahko na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, če vprašanje zadeva samo prebivalce tega območja. Razpiše ga državni zbor, torej ustrezna navadna večina vsaj 46 poslancev, pobudo zanj pa lahko da vsak poslanec državnega zbora. Toda sam državni zbor na izid posvetovalnega referenduma pravzaprav sploh ni vezan.

Državni zbor lahko torej izid posvetovalnega referenduma oziroma mnenje do sodelovanja na volitvah v domači republiki upravičenih državljank in državljanov upošteva ali pa tudi ne, zato gre v primeru posvetovalnih referendumov pač za eklatantno politično zavlačevanje in izrabljanje sicer legalnih, a v tem trenutku prenosa še izvršne oblasti v državi vsekakor nelegitimnih političnih sredstev, ki zgolj pričajo o politični nekulturi SDS. Toda tako to gre. Da se Janša in njegovi oprode iz SDS kar tako s porazom ne nameravajo in se še neka časa ne bodo sprijaznili, je bilo pač samo po sebi pričakovano politično dejstvo. Zato je toliko bolj na mestu vprašanje, s kako izkušenimi politični svetovalci iz novega, v politično stranko organiziranega gibanja Svoboda ter nenazadnje koalicijskih Levice in Socialnih demokratov ter nenazadnje iz parlamenta izpadlih Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek se je pravzaprav obdal Robert Golob kot naslednji predsednik vlade, ki bo za začetek pač organizirana kar po dosedanjem, pravzaprav pa Janševem razrezu ministrstev.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z nepripravljenostjo na sprejem političnega poraza Janeza Janše in SDS ter politično neizkušenostjo, če ne že naivnostjo svetovalcev novega mandatarja Roberta Goloba v zobeh poskrbel Tomaž Z.