Lovci na mejah varnostno šibke države

Aktualna Vlada Republike Slovenije bo očitno, ker do zastavljenega roka 30. novembra letos ni niti odgovorila na zahteve sindikatov s področja obrambe, primorana za nastalo situacijo, ki ob še naprej potekajoči stavki policistov sama po sebi razgalja, kako varnostno šibka je domača država, prevzeti polno odgovornost. Kaj sicer to natančno pomeni, glede na to da v skladu z zakonom o obrambi vojaškim osebam v službi države Slovenije sicer stavkati ni dovoljeno, v tem trenutku še ni moč vedeti, je pa dejstvo, da sta Sindikat ministrstva za obrambo, Sindikat vojske, obrambe in zaščite ter Sindikat pilotov ministrstva za obrambo v njihovih zahtevah podprla Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov 90, da pa stavkali bi, če bi lahko, pa v podporo stavki policistov na svojih spletnih straneh oznanjajo tudi v Sindikatu vojakov Slovenije.

Miro Cerar sicer v zastavljenem roku do 30. novembra na že aprila oblikovane in 19. novembra še nanj neposredno naslovljene zahteve treh sindikatov s področja obrambe glede na sporočilo njegovega kabineta ni odgovoril predvsem zaradi številnih delovnih obveznosti v tujini. Po mednarodni podnebni konferenci konec prejšnjega tedna v Parizu je v nedeljo bil na vrhu med EU in Turčijo, od včeraj pa je na službeni poti v ZDA, kjer se namesto na politične odnose osredotoča predvsem  na korporativno-gospodarska vprašanja. Tako bodo, kot nekoliko pa le oholo sporočajo iz kabineta predsednika vlade, odgovor glede dialoga s sidnikati s področja obrambe prepustili kar resornemu ministrstvu za obrambo.

Da sicer tudi pri varnostno-obrambnih sistemih riba najbolj smrdi pri glavi oziroma da koalicijski pogledi na zagotavljanje varnosti v državi in na s tem neposredno povezan socialni in sindikalni dialog s pripadniki policijskih ali vojaških sil niso usklajeni, pa je sam zase pokazal odgovor ministrstva za obrambo, kjer pravijo, da je bilo pismo naslovljeno na predsednika vlade, a da so z zahtevami sindikatov seznanjeni in da z njimi, kot posebej poudarjajo, redno vodijo socialni dialog. Toda ta tudi če ga vodijo še tako redno, glede na sindikalne zahteve ni prav uspešen.

Najprej je samo po sebi jasno, da gre, če že gre za socialni dialog, za dialog gluhih, saj so med zahtevami tudi uresničitev nekaterih že dogovorjenih in zakonsko opredeljenih določil, kot je plačilo nadurnega dela ter povečanega obsega dela in posebnih obremenitev, kar je le samo po sebi aktualno pri trenutnem vojaškem angažmaju pri obrambi južne meje s Hrvaško. Tako kot pripadniki in sindikata slovenske policije pa tudi te trije sindikati s področja obrambe zahtevajo predvsem višje plače oziroma da se specifike obrambnega sistema ustrezno ovrednotijo v plačnem sistemu, tako da bo plača slovenskega vojaka ali vojakinje primerljiva s plačami vojakov v nekaterih drugih evropskih državah. Zahtevajo pa še dodatke za prepoved stavke, za pripravljenost na delo na določenem kraju ter za uniformirane in pooblaščene uradne osebe.   

Tudi brez vsebinsko nejasnih in natančno neopredeljenih dopolnitev in dodatnih policijskih pooblastil Zakona o obrambi, katerih glavni predlagatelj in zagovornik je bil prav prvi mož aktualne koalicije in vlade in o katerih bo, kot kaže, na pobudo Varuha človekovih pravic, v vsebinskem smislu zadnjo besedo reklo Ustavno sodišče, je v tako imenovani begunski krizi prav Slovenska vojska ob pomoči policiji pri usmerjanju, sprejemanju ter transportu migrantov nenazadnje le postavila veliko večino od skoraj 100, natančen podatek do torka pa je 96,5 kilometrov, za nedoločen čas začasnih tehničnih ovir oziroma ograje, ki je bila po besedah te dni službeno odsotnega predsednika vlade potrebna zaradi prihajajočega navala 20 do 30 tisoč beguncev, ki pa jih v resnici potem v tolikšnem številu sploh nikoli ni bilo.

Kljub temu se teh 96,5 kilometrov tehničnih ovir in ograje zaenkrat nepreklicno nahaja na 23 različnih lokacijah od mejnega prehoda Gibine v občini Razkrižje do naselja Učakovci pri Vinici v občini Črnomelj. In šele po včerajšnji skupni novinarski konferenci Lovske in Ribiške zveze Slovenije smo pravzaprav izvedeli, da so se mokre sanje domačih Janševikov ter drugih domoljubnežev, ki so v strahu pred begunci in migranti pozivali k orožju, pravzaprav že uresničile, saj so v obrambo domače južne meje s Hrvaško že pravzaprav na dnevni bazi vključene tudi lokalne obmejne lovske družine. Lovci se sicer skupaj z državnimi organi trudijo, da bi zaradi postavljanje žične ograje na južni meji za obvladovanje migracijskih tokov nastala čim manjša škoda pri divjadi, kar bodo na strošek države reševali tako, da bodo divjad nazaj v notranjost države odganjali z zvočnimi ograjami, kemičnimi trakovi in že pregovorno tudi za morebitne migrante najbolj učinkovitimi električnimi pastirji, kar pomeni, da že sedaj dnevno ob policiji in vojski tudi lovci opravljajo nadzor na območju ograj na meji s Hrvaško.

Da bodo zahteve treh sindikatov iz področja obrambe glede na v Državnem zboru ponovno in dokončno potrjenih proračunskih okvirjih za prihodnji dve leti težko uresničljive, že vnaprej napovedujejo na ministrtvu za obrambo. Toda tako to gre. Sedaj so na potezi sindikati, kar pa samo po sebi pomeni zgolj novo politično preizklušnjo za vlado in koalicijo Mira Cerarja, v kateri pa tudi zaradi ograje in podobnih militarističnih potez že dolgo ni nič več tako, kot je bilo ob nastopu in prevzemu oblasti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da so na južni meji s Hrvaško ta čas v varnostnem smislu pač šibke države dnevno prisotne tudi lovske patrulje, v zobeh poskrbel Tomaž Z.