Na zadnji dan starega in tako rekoč tik pred začetkom novega leta 2025, v katerem glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo Vox populi za časnik Dnevnik več ljudi kot leto prej na Slovenskem pričakuje, da se jim bo kakovost življenja poslabšala, posledično pa je manj tistih, ki pričakujejo, da bodo v tem letu živeli enako ali celo boljše, je vlada Roberta Goloba in strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica po dolgih mesecih medresorskega usklajevanja vendarle kar na zadnji dopisni seji leta potrdila predlog novega Zakona o medijih in ga odposlala naprej v obravnavo ter posledično potrjevanje poslancem v Državnem zboru. In čeprav gre po besedah predlagateljice prvotnega in zdaj tudi medresorsko in v okviru celotne vlade dopisno usklajenega besedila ministrice za kulturo Aste Vrečko za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi, saj da določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence in razkritje nasprotja interesov, prinaša tudi nov postopek presoje prihodnjih združevanj medijskih podjetij oziroma medijske koncentracije, z njim pa da bo mogoče učinkoviteje zamejevati tudi širjenje sovraštva in nestrpnosti – gre vendarle v prvi vrsti in tudi v smislu sodobnih medijskih zakonodaj v Evropi za predlog zamujenih priložnosti, da o medijih ne bi več govorili zgolj kot o gospodarski panogi pod nadzorom vsakokratne oblasti.

Res sicer je, da gre za prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih, saj se je v veljavi ves čas in tudi za časa samooklicano levo-liberalnih koalicij in vlad ne glede na posamezne poskuse spreminjanja ohranjala izvorna inačica besedila, za katerega je poskrbel že Vasko Simoniti kot prvi minister za kulturo v prvi vladi Janeza Janše. Toda glede na možnost uveljavljanja poslanskih amandmajev še niti ne nujno končna različica pa čeprav zdaj tudi na vladi medresorsko usklajenega predlaganega zakonskega besedila, katere glavni namen naj bi vendarle bil zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju, zamuja priložnost, da bi poskrbela za obstoj in razvoj medijev ter novinarstva, ki bi o dogodkih in procesih v politiki ter družbi lahko poročalo in o njih razmišljalo brez političnih ali kapitalskih pritiskov, kot smo jim sicer redno priča ali na javnih ali na zasebnih in v posameznih primerih namesto dobičku tudi ustvarjanju tekoče izgube namenjenih zasebnih medijev. Pa čeprav je to med zasebnimi mediji bistvena razlika, ali so namenjeni ustvarjanju dobička ali pa so v skladu z Zakonom o nevladnih organizacijah nepridobitni, neprofitni in neodvisni, kar naj bi, vsaj slednje, vendarle bilo predpogoj za kakršno koli že avtonomno in s tem verodostojno novinarstvo. 

Predlog Zakona o medijih, ki ga je na starega leta zadnji dan vlada Roberta Goloba medresorsko usklajenega poslala naprej v obravnavo Državnemu zboru, naj bi tako ob posodobljenih definicijah medijskega okolja in slovenske glasbe, v katero po tem več mesecev trajajočemu medresorskemu usklajevanju na vladi in med posameznimi ministrstvi sodijo tako skladbe, ki se izvajajo v slovenskem jeziku, kot tudi vse druge skladbe, ki so ali zgolj nastale ali pa so bile tudi uradno izdane v Republiki Sloveniji, ob zamrznitvi in uzakonitvi obstoječega lastniško koncentracijskega stanja poskrbel predvsem za to, da bo mogoča priprava shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne pomoči države. Prenovil in finančno okrepil pa naj bi se tudi sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ne pa tudi njegovi glavni prejemniki, radijski in televizijski programi posebnega pomena ter tako pridobitni kot nepridobitni zasebni tiskani ali spletni mediji, za katere sta predvideni tudi dve novi shemi političnih finančnih pomoči, prva za digitalni prehod tiskanih medijev in druga za v tej perspektivi medijske zakonodaje edino še preostale digitalne medije na sploh.

Čeprav bo po novem predlogu zakona mogoče med drugim z državnimi sredstvi spodbujati tudi razvojne projekte v medijih, subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov, bo Republika Slovenija tudi v skladu s tem predlogom domnevno enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi še naprej ostala brez formalno opredeljenih medijev tako imenovanega tretjega medijskega sektorja, neodvisnih, nepridobitnih, skupnostnih medijev, pa čeprav le te poznajo in z ukrepi tudi spodbujajo ter razvijajo v številnih evropskih državah, na katere se sklicujejo prvotni snovalci zakona na Ministrstvu za kulturo pod komando koordinatorice Levice Aste Vrečko, ki so in ki bodo tudi najbolj zaslužni, da razlika med zasebnimi pridobitnimi in nepridobitnimi mediji tudi v okviru predlagane prenove medijske zakonodaje ne bo posebej definirana oziroma da se bodo eni in drugi mediji ne glede na temeljno razliko svojega osnovnega poslanstva še naprej potegovali za ista javna sredstva. Toda tako to gre. Ministrstvo za kulturo pod Levico Aste Vrečko ni iz rok izpustilo le priložnosti, da ustrezno in glede na realnost popravi določila statusa študentskega programa posebnega pomena, po katerem je izdajatelj le tega lahko študentska organizacija in ne samostojna pravna oseba, kot je temu tako v primeru ljubljanskega in mariborskega Radia Študent, ampak predvsem to, da se o medijih, ki so pomembni za posameznikovo pravico do ustrezne in verodostojne obveščenosti, ne bi več govorilo zgolj kot o gospodarski dejavnosti, ki bo tudi po določilih predloga novega medijskega zakona pač ostala pod političnim nadzorom vlade in ministrice ali ministra na čelu Ministrstva za kulturo, ki bo nenazadnje zgolj na predlog strokovne komisije še naprej odločal tako o višinah kot poštnih naslovih vsakokratnih prejemnikov teh novih državnih finančnih pomoči.  

ODPOVED: Tudi za tokratni prvi ponovoletni N-euro moment sem z dejstvom, da mediji kot gospodarska panoga ostajajo pod političnim nadzorom oblasti tudi po predlogu prenove medijske zakonodaje ministrice Aste Vrečko iz Levice, v zobeh poskrbel Tomaž Z. Pa srečno!   

Vir: Anže Jesenovec