V senci javne pozornosti referendumskega poraza največje opozicijske stranke in na zadnjo referendumsko nedeljo neuspele predlagateljice vseh treh referendumov o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in nacionalni javni radioteleviziji sta stranka SDS in tudi vsa preostala politična desnica doživeli še en, že zaradi nedemokratične narave elektorskega glasovanja še nekoliko bolj boleč politični poraz, saj je za razliko od kulture, ki bo v naslednjem mandatu državnega sveta ostala brez predstavnika lastnih funkcionalnih interesov, stranka SDS med vsemi političnimi strankami res osvojila največje število oziroma skupaj osem od 22-ih posameznih politično profiliranih svetnikov, ki naj bi bili v državnem svetu predstavniki splošnih lokalnih interesov, a ker je teh osem pol manj kot prejšnji mandat pod umnim vodstvom predsednika Alojza Kovšce, ki se mu prav tako v državni svet ni uspelo dati ponovno izvoliti, sta stranka SDS in domača politična desnica nasploh v še naprej drugorazrednem domu slovenske demokracije ostali tudi brez politične večine in se bodo za mesto predsednika pravzaprav gotovo potegovali sami po političnem delu ter prepričanjih v bolj liberalno levo kot pa v namišljeno desno sredino usmerjeni kandidati.

Toda če je veljalo, da so bile do sedaj vsakokratne volitve svetnikov v državni svet predvsem politični ribnik domače politične desnice, je bilo tokrat ne glede na netransparentnost postopkov določanja elektorskih glasov oziroma števila upravičencev do glasovanja na posameznem funkcionalno interesnem področju, na katero med drugimi javno in s pritožbami na Državno volilno komisijo, Vrhovno ter Ustavno sodišče opozarjata inženirska zbornica in Asociacija – Društvo nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture, vendarle drugače, saj se v nasprotnem primeru od dolgoletnega položaja svetnika ne bi poslovili taki desni politični kalibri, kot je v drugem krogu naslednjo nedeljo ponovno kandidat za mariborskega župana Franc Kangler, ki se je za svoj tretji mandat državnega sveta obrisal pod nosom za en sam glas, saj ga je z 19-imi elektorskimi glasovi proti 18-im premagal dolgovečni direktor Študentske organizacije Univerze v Mariboru Drago Žura.

Prav dogajanje z zavračanjem elektorjev, zaradi katerega je edini priznani elektor Društva Asociacija Jurij Krpan bil primoran oddati neveljavno glasovnico, in posledično izvoljenim državnim svetnikom, predstavnikom funkcionalnega interesa kulture in športa, torej ne športa in kulture, ampak kulture in športa, Tomažem Horvatom iz Mestne občine Nova Gorica, pa je pokazalo in dokazalo, da za razliko od stranke Gibanje Svoboda in osebno Roberta Goloba v državnem svetu prihodnost vendarle vidijo v drugi največji vladni in koalicijski stranki – Socialnih demokratih, katerih zvest član mestni svetnik in neuspešni kandidat za župana Mestne občine Nova Gorica Tomaž Horvat pravzaprav je.

Tomaž Horvat, ki je od leta 1994 kot carinski svetovalec-inšpektor specialist zaposlen na Carinski upravi Republike Slovenije, v tem mandatu pa bo v državnem svetu namesto Janoša Kerna – ki je ne glede na svoje bolj medlo delovanje v Državnem svetu z nevladnega področja poklicne kulture oziroma Ustanove Imago Sloveniae – predstavnik funkcionalnih interesov kulture in športa, čigar kvalifikacija za ta položaj je, da rad igra nogomet pri veteranski ekipi Bilj, je bil namreč državni svetnik že v tem iztekajočem se mandatu, a takrat z za politične stranke rezerviranega področja interesov lokalne skupnosti, kamor kot dolgoletni član ter lokalni političar stranke Socialni demokrati pravzaprav v današnjem razumevanju političnih razmer in razmerij v državnem svetu tudi sodi.

Da je bil sicer v povsem političnem smislu drugorazredni državni svet, ki bo 23. decembra skupaj z državnim zborom obhajal 30. obletnico prve konstitutivne seje, res še kako potreben resne kadrovske prevetritve, pričajo tudi zadnji izdihljaji zasedbe samo še nekaj tednov aktualnega predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, ki kot iz drugega doma izpadli kandidat o svojem nasledniku – še pred konstitutivno sejo se največ govori o zagorskem županu Matjažu Švaganu, ljubljanskem podžupanu Dejanu Crneku in očitno povratniku na vsaj to drugorazredno politično sceno ter nekdaj pač silno vplivnem politiku Liberalne demokracije Slovenije Jožefu Školču – ne bo več odločal. Propadla desna politična večina državnega sveta je svoje zadnje dni namenila še nekoliko bolj poljudnoznanstvenemu delovanju, kot je bilo to običajno v tem mandatu. V sodelovanju s politično preverjeno desnim Študijskim centrom za narodno spravo po meri stranke SDS je namreč ta ponedeljek in torek predvsem za od državnega sveta poslavljajoče se prvoborce slovenske zunajparlamentarne ter parlamentarne desnice potekala znanstvena konferenca o parlamentarizmu na Slovenskem, na katerem se je še zadnjič prav nič slavno s trditvijo, da je parlamentarno življenje stvar vseh državljanov, saj da parlament – pa tudi državni svet, a ne, Alojz Kovšca? – ni zgolj institucija, temveč odraz kulturnega življenja v najširšem pomenu besede, izpostavil odhajajoči predsednik in svetnik. Toda tako to gre. Po zaslugi inženirske zbornice in Društva Asociacija se bodo z netransparentnimi postopki določanja elektorjev in kandidatov za državne svetnike na Slovenskem ukvarjali v sodni veji oblasti. Če bi naj namreč tako prvi kot drugi dom slovenskega parlamentarizma res odražala domače kulturno življenje v najširšem pomenu besede, ob na vseh frontah izgubljajoči politični desnici na volitvah v državni svet – pač s tem, da je za predstavnika funkcionalnih interesov kulture in športa dobila ljubiteljskega nogometaša in na carinski upravi zaposlenega inšpektorja, v prostem času pa lokalnega politika Socialnih demokratov iz Nove Gorice Tomaža Horvata – ne bi izgubila tudi kultura. Ali pač?

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da je bila na tokratnih volitvah v državni svet ob stranki SDS in celotni politični desnici poražena tudi kultura, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vira fotografij: https://twitter.com/SonetniVenez / https://prezi.com/p/btjzkf7tdvb1/znanost-kultura-sport-ii-8