Nevzdržne razmere v azilnem domu daleč od radovednih oči na Viču v Ljubljani, na katere je včeraj opozorila Iniciativa prosilcev za azil, sistemsko nasilje slovenske policije nad prebežniki, ki se iz Bosne preko Hrvaške in Slovenije v večkratnih poskusih skušajo prebiti do bogatih držav evropskega zahoda in severa, še bolj pa odziv vršilke dolžnosti direktorice Urada vlade za oskrbo in integracijo ter ne za zapiranje in pretepanje, kot kaže pa tudi organizirano tihotapljenje migrantov, Katarine Štrukelj, potrjujejo dve bistveni politični spremembi tako pri nas v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji. Kot smo sicer prav tako lahko izvedeli minule dni, je policijsko nasilje nad prebežniki, ki ga na mejah s pomočjo do zob oboroženih vojakov uprizarjajo pripadniki slovenske in hrvaške obmejne policije, del koordiniranega pristopa pod okriljem Evropske agencije za mejno in obalno stražo - Frontex, saj je do tako imenovanih pushbackov, po mednarodnem pravu ilegalnemu početju vsake države, ki kaj da na konvencijo o človekovih pravicah, prihajalo tudi drugod po Mediteranu, pa tudi na zunanjih kopenskih evropskih mejah Bolgarije, Romunije in Grčije. In drugič, da se je pri nas, v Republiki Sloveniji, ki kljub vsem praznim strahovom in na račun policijskega nasilja, nevzdržnih razmer v azilnem domu in njegovih izpostavah ter slabih integracijskih pogojih v njih ne postaja ciljna država, nacionaliziralo in sistematiziralo organizirano tihotapljenje ljudi naprej v države evropskega severa in zahoda.

Čeprav tako v začasnem vodstvu Urada za oskrbo in integracijo ter ne za zapiranje in pretepanje, kot kaže pa tudi organizirano tihotapljenje migrantov, kot v varnostni službi Galekom neprimeren odnos varnostnikov do posameznih prosilcev za azil in njihovo sodelovanje v organiziranem tihotapljenju prosilcev za azil seveda zanikajo, pa jim glede na znani dejstvi, da organi pregona prav zaradi suma sodelovanja pri organiziranemu tihotapljenju opravljajo predkazenski postopek zoper več oseb in da so iz podjetja Galekom štiri osebe nedavno tudi odpustili prav zaradi morebitnih nepravilnosti pri njihovem delovanju prav v azilnem domu, se jim pravzaprav na besedo ne da kar tako verjeti.

Razmere sila spominjajo na dogajanje na južni meji s Hrvaško, od koder se tako kot denimo na Hrvaškem še ni oglasil pripadnik slovenske obmejne policije, ki bi vsaj anonimno priznal, da gre za sistematična, a tajna policijska navodila, s katerimi so, kot kaže, seznanjeni tudi v Frontexu oziroma Evropski agenciji za mejno in obalno stražo. Pa čeprav je že nepreklicno jasno, da je policijski teror na južni meji s Hrvaško, v katerega se očitno na lastno pest, a s povsem očitno in javno podporo slovenske obmejne policije vključujejo tudi bolj ali manj domobransko usmerjeni civilisti, golo dejstvo, je prav tako samo po sebi jasno, da tega nihče od nosilcev javnih funkcij, pa naj bo to minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar ali generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ne more kar priznati, saj gre, kot že rečeno in kot tudi v primeru usmeritev in ravnanj Evropske obmejne in obalne agencije, za povsem nezakonita policijska ravnanja.

Zgolj vršilka dolžnosti direktorice Urada vlade za oskrbo in integracijo ter ne za zapiranje in pretepanje, kot kaže pa tudi organizirano tihotapljenje migrantov, Katarina Štrukelj, ki je bila sicer tako o neprimernem in nasilnem obnašanju varnostnikov kot sumu njihovega sodelovanja pri organiziranemu tihotapljenju prebežnikov naprej v Evropo tudi uradno obveščena in je vsaj nek uradni postopek preprosto morala sprožiti že po službeni dolžnosti, si pač po tej isti službeni dolžnosti preprosto ne more privoščiti, da bi dejstvo sistemsko organiziranega tihotapljenja prosilcev za azil iz Azilnega doma na Viču, ki mu med drugim načeluje, tudi dejansko priznala, pa naj bo to še tako zelo očitno.

Tudi če ta čas na Slovenskem še ni junaka ali junakinje ali pač zgolj dovolj poštenega državljana oziroma državljanke, ki bi si drznila potrditi to nacionalizacijo oziroma s strani države Republike Slovenije organizirano tihotapljenje prosilcev za azil iz Azilnega doma na Viču naprej v Evropo, to pač potrjujejo številke. Toda tako to gre. V azilnem domu je bilo 5. avgusta nastanjenih 167 prosilcev, v izpostavi azilnega doma na Kotnikovi 74 oseb, v izpostavi v Logatcu 22 oseb, zunaj azilnega doma in izpostav pa se je nahajalo 50 oseb. Skupaj je bilo na celotnem območju Slovenije ta ponedeljek zgolj 313 prosilcev za azil. Vseh drugih nekaj tisoč, ki naj bi jih samo od začetka leta 2019 sprejeli v azilni dom in njegove izpostave, pa je bilo očitno uspešno in sistemsko organizirano pretihotapljeno naprej v bogatejše države evropskega severa in zahoda.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z nacionalizacijo organiziranega tihotapljenja ljudi kot modusom operandi integracije prosilcev za azil v Republiki Sloveniji v zobeh poskrbel Tomaž Z.