Na edinem glasovanju za nove nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer je sploh bila konkurenca oziroma sta se za mesto v posamezni regionalni skupini potegovali dve državi, torej v vzhodnoevropski regionalni skupini, je Slovenija pod vodstvom zunanje ministrice Tanje Fajon in predsednice v politično vsebinskem smislu nekako izginjajoče koalicijske stranke Socialni demokrati dokončala že v tretji in poslednji vladi Janeza začeto delo oziroma kandidaturo ter s 153 glasovi v prvem krogu glasovanja porazila Belorusijo in postala nova nestalna članica najpomembnejšega organa vse bolj razpadajoče mednarodne skupnosti v letih 2024 in 2025, ko bodo cvet slovenske diplomacije in drugi politični predstavniki za isto mizo v palači OZN v New Yorku sedeli z diplomati in politiki stalnih ter do pravice veta upravičenih članic ZDA, Kitajsko, Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo ter še nestalnimi sodrugi iz Švice, Malte, Ekvadorja, Japonske in Mozambika, ki jim mandat poteče 31. decembra letos, ter iz prav tako včeraj izvoljenih držav Južne Koreje, Sierra Leone, Gvajane in Alžirije. Ne glede na to, da je bila zaradi, kot že rečeno, edine konkurence dveh držav v vzhodnoevropski regionalni skupini Združenih narodov zmaga Slovenije nad Belorusijo kot pravzaprav eno redkih držav, katere diktatorski predsednik Aleksander Lukašenko aktivno podpira agresijo Rusije na Ukrajino, odmevna tudi v širši mednarodni skupnosti, pa je njen pravi pomen ali usodnost na domačem notranje političnem bojišču oziroma dvorišču.

Da je bila zmaga, razen za domače zmerno optimistične diplomate in njihovo trenutno zunanjo ministrico ter po tej zmagi pač nekoliko trdneje v sedlu predsednico koalicijske stranke Socialni demokrati Tanjo Fajon, ki jo nekaj minulih tednov pravzaprav zunaj organov stranke in preko medijev nekako javno ruši vodja njene poslanske skupine Jani Prednik, sicer predvsem pričakovana in da tokratna konkurenca oziroma država Belorusija pač ni Azerbajdžan, ki je tudi zaradi tega zmerno optimistično in predvsem zaradi dogajanja na domačem notranje političnem parketu zunanje politično previdno državo Slovenijo premagal leta 2011, ko je bil na položaju zunanjega ministra in navzoč na glasovanju v Palači narodov prav sedanji državni sekretar in ob sedanji zmagi prav tako kot Tanja Fajon vidno ginjeni Samuel Žbogar, je sicer v današnjem odzivu na izvolitev Slovenije za eno od nestalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2024 in 2025 potrdil Josep Borrell, visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije, katere politična navodila in usmeritve bo sicer ta kot članica EU pač morala upoštevati. Kot je bilo pričakovano tudi v širši mednarodni skupnosti in posameznih stalnih članicah ter še posebej ZDA, na katerih prigovarjanje je Slovenija tudi kandidirala ter jih v preteklosti tudi že upoštevala, le spomnimo se depeše o urgentnem priznanju samostojnega Kosova, je tudi visoki zunanje politični predstavnik EU povedal preprosto dejstvo, da glasovanje Generalne skupščine in rezultat, kot je zmaga Slovenije že v prvem krogu, pač sama po sebi kažeta, da ima mednarodna skupnost države, ki so tako kot Slovenija svobodne in demokratične, pa čeprav je ta s kandidaturo začela med eno najbolj nedemokratičnih in nesvobodnih vlad, preprosto raje od držav, kot je avtokratska Belorusija, ki jo je nenazadnje pri glasovanju podpirala le osrednja rušiteljica mednarodnega reda Rusija, ne pa tudi do njene vojne agresije na Ukrajino diplomatsko previdnejša stalna članica Kitajska.

Toda medtem ko je visoki zunanji predstavnik EU Josep Borrell sicer diplomatsko prav nič zadržano prepričan kar v to, da bo Slovenija pomembno prispevala k delu Varnostnega sveta, in se, kot je nenazadnje zapisal v čestitki državi in še posebej zunanji ministrici ter predsednici koalicijske SD, veseli sodelovanja pri zavzemanju za mir in varnost po vsem svetu, pa odzivi, ki prihajajo iz domačih strankarskih logov vendarle potrjujejo, da bo včerajšnji uspeh Slovenije k več miru in varnosti prispeval predvsem na domačem političnem parketu, na katerem sta predvsem stranka SD in njena predsednica Tanja Fajon pravzaprav že politično krvavo potrebovala nekaj doseženega. Nekaj, s čimer bo ta nekako upravičila svojo odsotnost v zadnjem letu dni, ko je nenazadnje sama opravila pogovore s predstavniki 150 držav, skupaj s sodelavci pa 190 držav, in ko so jo, drugače pač nezadovoljstva, o katerem je v minulih tednih za različne medije govoril vodja poslanske skupine Jani Prednik, v stranki Socialni demokrati in na socialdemokratskem političnem terenu pravzaprav pogrešali.

Toda ob tem uspehu stranke, pravzaprav pa njene trenutne in še prejšnji teden že nekoliko pod vprašajem predsednice Tanje Fajon kot trenutne zunanje ministrice vlade in države, so iz stranke Socialnih demokratov, ki jo bo vsaj do naslednjega volilnega kongresa očitno še naprej obvladoval aktualni predsedničin krog političnih sodelavcev, predvsem za domače notranje politične potrebe in še bolj za pomiritev strasti v lastni, zaradi izgubljanja v liberalni sredini ta čas pod političnim monopolom Gibanja Svoboda in Roberta Goloba vse bolj razdraženo nejevoljni stranki, zmagoslavno sporočili, da so izredno ponosni na ta pomemben, a v širši mednarodni skupnosti pač nekoliko pričakovan uspeh, ki daje priznanje predanemu delu zunanje ministrice Tanje Fajon in njene ekipe ministrstva v prvem letu mandata, a hkrati tudi na to, da je članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov tudi izjemna priložnost in obenem odgovornost za Slovenijo v času vseh teh velikih geopolitičnih sprememb, ki smo jim priča zunaj mehanizmov mednarodne skupnosti in OZN. Toda tako to gre. Ne glede na to, kako zelo predvidljivo je bilo, da bo domača republika, kot članica EU in severnoatlantskega pakta NATO na glasovanju Generalne skupščine uspešna proti avtokratski Belorusiji s podporo agresorske Rusije, bo uspeh zunanje ministrice in predvsem predsednice koalicijske stranke Socialni demokrati Tanje Fajon gotovo pomiril strasti in od možnosti prevzema realnih moči odločanja v sami stranki še nekoliko bolj odmaknil aktualne nezadovoljneže. Hkrati pa bo tudi nedvomno pokazal, kot je poudaril nekdanji veleposlanik Slovenije pri Združenih narodih Roman Kirn, da delo in glasovanje v varnostnem svetu pač ni odvisno samo od ekipe na stalnem predstavništvu, ampak predvsem od trdnosti stališč, ki jih šele bosta, če jih tudi dejansko bosta, zavzemala zunanje ministrstvo in vlada.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z izvolitvijo Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta Združenih narodov kot notranje političnim uspehom, ki bo prispeval k več miru in varnosti za zunanjo ministrico Tanjo Fajon predvsem v lastni stranki Socialni demokrati, v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vira fotografij: https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev… / https://twitter.com/MZEZ_RS/status/1666401952215728130/photo/1