29 let po osamosvojitvi in vzpostavitvi je Republika Slovenija, v kateri so na predvečer dneva državnosti minuli teden alternativno proslavo in kip Franceta Prešerna v Ljubljani motili z rumenimi jopiči le bolj kilavo skriti izpričani neonacisti, za časa tretje vlade in koalicije Janeza Janše in njegove stranke SDS ter njegovih kolaboracijsko koalicijskih pomagačev iz strank SMC, Desus in Nova Slovenija, očitno zabredla v novo politično normalnost in realnost, ki je v razvitejših zahodnoevropskih predstavniško demokratičnih tradicijah sicer ne poznajo. V tem trenutku je namreč ne glede na posledice epidemije pač malo v smislu demokracije in spoštovanja človekovih pravic vsaj kolikor tolikor delujočih držav, v katerih bi na predlog specializiranega državnega tožilstva po nalogu preiskovalnega sodnika kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada pri Generalni upravi slovenske policije za čas trajanja hišnih preiskav oziroma za cel dan priprli ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predsednika koalicijske Stranke modernega centra Zdravka Počivalška, pa ta svojega odstopa nemudoma v interesu preiskave in neodvisnega poteka preiskave ne bi ponudil, ampak zaradi domnevne politizacije policije nepreklicno odstopita notranji minister Aleš Hojs in slabih štirinajst dni generalni direktor slovenske policije s polnimi pooblastili Anton Travner, ki ju druži dejstvo, da gre za člana največje državnozborske in koalicijske stranke SDS.

Po tem ko je bilo včeraj že javno znano, da bo minister Zdravko Počivalšek v službo na ministrstvo za gospodarstvo prišel zgolj v spremstvu kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada, že predvčerajšnjim pa so mediji, lastniško povezani prav z SDS, ki jih sicer hiperaktivno predvsem po omrežju Twitter med delovnim časom razširja tudi mandatar in predsednik vlade Janez Janša, kateremu niso tuji tudi v rumene jopiče kilavo zamaskirani slovenski neonacisti, aretacijo Počivalška udarno najavili, je prvi odstop moral ponuditi generalni direktor policije Anton Travner, saj je njegov odstop sprejel očitno še polno funkcionalen notranji minister Aleš Hojs, ki je nato svoj odstop uspešno ponudil še predsedniku vlade Janezu Janši. Toda tako kot bi v nekoliko bolj utečenih demokracijah odstopila generalni direktor policije in notranji minister ob začasnem pridržanju in hišni preiskavi aktualnega ministra za gospodarstvo, nista odstopila zaradi curljanja zaupnih informacij o načrtovanih preiskavah specializiranega državnega tožilstva in kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada, pač pa zaradi domnevne politizacije in političnega delovanja policije.

Ob sprejemu odstopa notranjega ministra Aleša Hojsa, ki v svoji odstopni izjavi med drugim zapiše, da »ocenjuje, da je udbovsko-partijska struktura odločujočega dela policije, v navezavi s tožilstvom in sodstvom te iste provinience, tako močno zasidrana v sistem, da mu ob obstoječi zakonodaji in pristojnostih, ki jih kot minister v odnosu do policije ima, ne omogoča učinkovite depolitizacije in sprememb v policiji«, Janša konkretnih postopkov zoper prvaka ene od njegovih koalicijskih partneric in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška pri nabavi koalicijsko politično preverjenih posrednikov za nabavo medicinskih mask in ostale zaščitne opreme ni želel komentirati, v posebni izjavi se je obesil le na selektivnost posameznih prioritet in postopkov domačih organov pregona, ki sicer morajo prav vsak sum oškodovanja javnih sredstev preiskati po službeni dolžnosti, ne glede na to da sta svoj mandat končala brez omembe vrednih dosežkov, pa se je notranjemu ministru in generalnemu direktorju policije zahvalil za profesionalno in požrtvovalno delo.

Čeprav ministri iz ostalih koalicijskih strank z odstopom notranjega ministra Aleša Hojsa vnaprej niso bili seznanjeni, je samo po sebi jasno, da se v pogojih nove politične normalnosti in realnosti, v katerih se o vseh vladnih projektih odloča iz vrha najožjih sodelavcev aktualnega predsednika vlade, je pravzaprav neverjetno, da odstopa notranjega ministra Aleša Hojsa, ki meni, da bo s svojim odstopom nekako pripomogel, da bo koalicija še bolj trdno vztrajala na začrtani poti, vnaprej ne bi požegnal niti sam Janez Janša. Enako je sicer povsem neverjetno, da Janša in stranka SDS ne bi bila vsaj obveščena o načrtovanem shodu v rumene jopiče kilavo skritih neonacistov, saj so povezave sedanjega sekretarja za nacionalno varnost iz vrst SDS Žana Mahniča že kar nekaj časa znane. Toda odstop Aleša Hojsa, ki očitno kot notranji minister ni bil prav učinkovit, naj bi opozoril na globoko državo, politično policijo, državno tožilstvo in sodnike. Iz SDS, v kateri so v rumene jopiče kilavo skrite neonaciste očitno posvojili, pa so že še navrgli, da so v hišne preiskave zaradi zlorab javnega denarja pri nabavi medicinskih mask in druge zaščitne opreme vpleteni isti kriminalisti in tožilci, ki že preiskujejo sum nezakonitega financiranja prav največje državnozborske in koalicijske stranke SDS.

Vsaj za trenutek, dan ali dva, je sicer Janezu Janši s skrbno režiranim odstopom vojaka Aleša Hojsa z mesta notranjega ministra v njegovi tretji koaliciji in vladi gotovo uspelo, saj je v luči nove politične normalnosti in realnosti postalo manj pomembno, kakšna je bila dejanska vloga gospodarskega ministra Zdravka Počivalška pa tudi posebne odposlanke oziroma sekretarke v kabinetu predsednika vlade Jelke Godec ter nenazadnje samega o vsem obveščenega Janeza Janše osebno pri politični izbiri dobaviteljev za z javnim denarjem preplačane in često tudi povsem neustrezne medicinske maske, respiratorje in drugo zaščitno opremo. Tudi odziv kletnih trolov, pisunov in drugih spletnih vojščakov SDS na domnevnega neonacističnega provokatorja z iztegnjeno desnico med v rumene jopiče kilavo skrite neonaciste, katerih član je, priča, da so tudi neonacistično akcijo na Prešernovem trgu, katere ponovitve naj bi bili deležni ta petek, 3. julija, koordinirali politični predstavniki SDS in da je tudi njen glavni namen odvračanje javne pozornosti od korupcije in kraje javnega denarja pri nabavi medicinskih mask in zaščitne opreme, na katero že deset tednov zapored opozarjajo protivladni protestniki peš in na kolesih.

29 let po osamosvojitvi in vzpostavitvi je Republika Slovenija v demokratičnem smislu gotovo nazadovala, saj se nam v nasprotnem v tej novi normalnosti in realnosti, ki jo vzpostavljata tretja koalicija in vlada Janeza Janše, preprosto ne bi dogajale takšne reči, ki bi v vsaki resni demokraciji spodkopale politično oportunost in koalicijsko enotnost ter od vseh vpletenih terjale odgovornost, odstop in neodvisno ter politično nemoteno preiskavo. Toda tako to gre. Čeprav se po ulicah glavnega mesta že s podporo največje parlamentarne stranke SDS prav tako razkazujejo sicer v rumene jopiče kilavo skriti neonacisti, Republika Slovenija zaenkrat še pač ni sosednja Madžarska ali Srbija, toda ni se treba slepiti, da ne bi mogla to s takim trendom nove politične normalnosti in realnosti tudi v kratkem postati.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z novo politično normalnostjo in realnostjo tretje koalicije ter vlade Janeza Janše ob odstopu notranjega ministra Aleša Hojsa zaradi kriminalistične obdelave gospodarskega ministra Zdravka Počivalška v zobeh poskrbel Tomaž Z.