Danes se demokracija, ki brez resne opozicije ne obstaja, ustavne pravice in svoboščine branijo na Trstenjakovi 8, je v pozivu najbolj gorečim privržencem, da se mu pridružijo na sedežu Slovenske demokratske stranke včeraj čivknil njen predsednik Janez Janša. Takoj, kot da so na dodatku za pripravljenost in na čakanju, se je, kot so sami povedali v podporo pravni državi, odzvala in zbrala skupina 30-ih v večini res da po izgledu bolj upokojenskih sil SDS. Povod za aktiviranje teh spečih sil je bila kriminalistična preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada NPU zoper današnjega poslanca SDS Andreja Širclja, kot nekdanjega prvega predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank oziroma slabe banke, ki je bil zadolžen tudi za sklepanje svetovalnih pogodb z družbo Quartz Co izvršnega direktorja DUTB Torbjorna Manssona.

Da so se sicer včeraj na Trstenjakovi 8 oziroma generalštabu SDS v Ljubljani branile domača demokracija, ustavne pravice in svoboščine, je sicer enako za lase privlečena trditev, kot da je preiskavo in domnevno odtujitev celotnega strežnika z elektronsko pošto članov SDS politično naročila vladajoča SMC, ki naj bi se tako opozicijskemu poslancu Andreju Širclju maščevala za sklic komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ glede domnevnega financiranja SMC iz tujine. Gre pač za že videno gonjo zoper krivosodje, kot sodni veji oblasti radi pravijo Janez Janša in vazali, ki so kljub začetnemu presenečenju tudi to kriminalistično preiskavo zoper enega svojega člana hitro in učinkovito izkoristili v lastne politične namene.

Kako to pravzaprav v imenu demokracije, ustavnih pravic in svoboščin v domovini gre, ko se pod drobnogledom organov pregona in tudi pri nas vsaj na papirju avtonomne in neodvisne sodne veje oblasti naposled le znajdejo tudi posamezniki iz politične izvršne in/ali zakonodajne sfere oblasti, smo sicer vedeli že pred včerajšnjo preiskavo Andreja Širclja in prostorov SDS na sedežu stranke ter v stavbi Državnega zbora, saj je kronologija kriminalističnih preiskav celo samo v prostorih Državnega zbora kar obsežna in so nazadnje v njih kriminalisti bili marca letos, ko so pri poslanki Alenki Bratušek preiskovali njeno sicer neuspelo samokandidaturo za evropsko komisarko.  

V imenu demokracije, ustavnih pravic in svoboščin posameznika ali posameznice iz domačega političnega ali gospodarsko-političnega prostora, kot je včerajšnja preiskava poslanca SDS Andreja Širclja, so dovoljena vsa bolj ali manj demokratična in v mejah zakonodaje še dovoljena sredstva. Da so ta, pa čeprav terjajo tudi več mesecev redne demonstracije pred ljubljanskim sodiščem, lahko uspešna, je nedavno pokazala in dokazala zadeva Patria ter prizadevanja Odbora 2014. Zato predstavniki SDS tudi tokrat stavijo na že pravzaprav preverjene politične karte. Andrej Šircelj bo zaščito tako kot njegov strankarski predsednik poiskal pri Ustavnem sodišču. Strankarski kolega Branko Grims je bliskovito poskrbel, da je preiskavo NPU-ja pod politični drobnogled za vsak slučaj vzela še državnozborska Komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, kateri kot predstavnik opozicije predseduje. Predsednik Janez Janša pa za medijski spin, da je v ozadju preiskave temeljni interes strežnik SDS ter celotna elektronska komunikacija največje opozicijske stranke.

Domača medijska trobila so se prav tako v imenu demokracije, ustavnih pravic in svoboščin odzvala državotvorno, tako špekulacije in čiste izmišljotine kot vsi politični manevri SDS za preusmerjanje pozornosti od politične in tudi povsem kazenske odgovornosti svojega člana ter poslanca Andreja Širclja za sklepanje vrste fiktivnih svetovalnih pogodb v imenu in na račun DUTB, so bili deležni obsežne medijske pozornosti, tako da je odziv SDS čisto v političnem smislu mogoče šteti za uspešnega. Toda obramba demokracije, ustavnih pravic in svoboščin so v tem primeru tako kot krivosodje zgolj dežurna floskula za politične manevre opozicijske SDS.

Včerajšnja kriminalistična preiskava Andreja Širclja, zaradi katere je bila med drugim za več ur prekinjena tudi seja Državnega zbora, je v domači novejši politični zgodovini že viden simptomatičen dokaz, kako smo v slovenski državi in družbi prosto po ustavi vsi enaki, a da so hkrati nekateri vedno tudi bolj enaki kot drugi in da ti bolj enaki praviloma prihajajo iz političnega ter gospodarsko-političnega razreda, kamor sodi tudi včerajšnji preiskovanec in poslanec SDS Andrej Šircelj. Toda tako to gre. Demokracija, ustavne pravice in svoboščine se te dni na Slovenskem pač ne branijo niti pred sedežem SDS na Trstenjakovi 8 v Ljubljani niti pred poslopjem Državnega zbora. Fronta za demokracijo, ustavne pravice in svoboščine se bo v soboto premaknila v Istro na demonstracije proti rezalni ograji na meji s Hrvaško. Že to nedeljo pa lahko v bran demokracije, ustavnih pravic in svoboščin v tej republiki stopite še na domačem volišču ter se z odgovorom ZA povsem nedvoumno izjasnite tudi ZA več demokracije.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z odgovorom na vprašanje, kje se danes na Slovenskem branijo demokracija, ustavne pravice in svoboščine, v zobeh poskrbel Tomaž Z.