Iz vrhovnega tožilstva Republike Slovenije so včeraj sporočili, da sta generalni državni tožilec Drago Šketa in generalna direktorica policije Tatjana Bobnar podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju policije in oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na tožilstvu, ki določa pravila medsebojnega sodelovanja in obveščanja. Kot pravijo, gre za bistven napredek v smeri medsebojnega sodelovanja, saj bo v praksi dogovor o medsebojnem sodelovanju policije in oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na tožilstvu podpisnikoma sporazuma omogočal pogoje za boljše medsebojno sodelovanje in obveščanje v primerih, ko so podani razlogi za sum, da je uradna oseba, zaposlena v policiji, storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kar pa hkrati pomeni tudi to, da je bilo od osamosvojitve naprej pa do včerajšnjega podpisa sporazuma sodelovanje med tožilstvom in policijo sistemsko pomankljivo in v celoti gledano tudi prav tako sistemsko onemogočano.

Kot je sicer ob podpisu dogovora o medsebojnem sodelovanju policije in oddelka za preiskovanje ter pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na tožilstvu opozorila tudi generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, bodo v policiji storili vse, da še naprej upravičijo zaupanje javnosti na podlagi do sedaj opravljenega dela. Dodala pa, da sporazum, ki so ga včeraj podpisali s tožilstvom, priča, da je to tudi zaveza tožilstva. Po mnenju prve dame domačega osrednjega represivnega aparata oziroma policije to v praksi pomeni, da sta dva člena verige na poti do sodišča trdno sklenjena, kar da je nedvomno dobra popotnica za pravične končne razplete v sodnih dvoranah.

Da je sicer na relaciji med tožilstvom in policijo do sedaj v poosamosvojitveni zgodovini domovine bolj kot ne škripalo, je posredno z besedami, da ta sporazum konkretno pomeni hitrejšo in učinkovitejšo preiskavo kaznivih dejanj, pri čemer bodo policisti o vseh kaznivih dejanjih obveščali posebni oddelek in tožilcem nudili strokovno in tehnično pomoč v zadevah, ki terjajo tako specifična znanja kot tehnično opremljenost, ki je posebni oddelek nima na voljo, priznal tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. Izmenjava podatkov med policijo in tožilstvom doslej ni bila samoumevna, posebno "sivo polje" pa so predstavljali primeri, ki so potekali kar mimo policije. Če je oškodovanec policista na primer prijavil neposredno tožilstvu, policija za prijavo ni izvedela, prav tako pa ni imela dostopa do podatkov o nadaljnjih korakih tožilstva. Tako je prihajalo do primerov, ko je tožilstvo sprožilo kazenski postopek, policija pa za obdolženega policista sploh ni vedela in ni mogla začeti ustreznih notranjih in disciplinskih postopkov.

Čeprav sta sopodpisnika dogovora o medsebojnem sodelovanju policije in oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na tožilstvu, ki določa pravila medsebojnega sodelovanja in obveščanja, včeraj malo da ne vzhičeno zagotavljala, da je podpis pomemben napredek v sodelovanju obeh inštitucij, ki lahko samo v sinergiji dosegata optimalne cilje, pa se hkrati samo po sebi postavlja vprašanje, komu je do sedaj bilo v interesu, da je bilo to sodelovanje kar dobrih 25 let poosamosvojitvene zgodovine tako sistemsko onemogočeno. Na tožilstvu so sicer zapisali, da so trdna odločenost za učinkovit pregon kriminala, iskanje najučinkovitejših rešitev v okviru možnih zakonskih okvirjev, učinkovito strokovno sodelovanje in usmerjanje že v preteklosti vedno obrodili sadove, toda vprašanje ostaja, zakaj je bilo torej včeraj dogovor o medsebojnem sodelovanju policije in oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na tožilstvu sploh potrebno podpisati?

V prvi vrsti je torej podpis dogovora o medsebojnem sodelovanju policije in oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na tožilstvu bistven sistemski napredek zgolj iz razloga, ker očitno do sedaj in v dobrih 25 letih samostojne države in s tem tudi sodne veje oblasti še noben generalni direktor policije ali generalni državni tožilec pač ni začutil oziroma prepoznal potrebe, da bi bilo potrebno ta pravila medsebojnega sodelovanja in obveščanja sploh določiti, kar je senca na delo in delovanje vseh generalnih direktorjev policije in generalnih državnih tožilcev doslej. Nič novega sicer ni, da Slovenija ni zgledno pravno urejena država in da so na številnih področjih sodne veje oblasti prisotne namerne ali nenamerne sistemske pomankljivosti. Toda tako to gre. Vse, kar lahko od včerajšnjega podpisa dogovora o medsebojnem sodelovanju policije in oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na tožilstvu pričakujemo zaenkrat, je, da se ne bo več dogajalo, da v policiji niti ne vedo za kazenske postopke, ki jih je državno tožilstvo sprožilo zoper kriminaliste ali druge pripadnike policije, ter da bodo v prihodnje tudi zoper njih sploh lahko stekli vsi ustrezni notranji in disciplinski postopki, s čimer bosta država in sodna veja oblasti, pa čeprav dobrih 25 let kasneje, res vsaj nekoliko bolj urejeni in učinkoviti, ne glede na to, koliko bodo končni razpleti v sodnih dvoranah pravični ali pač nepravični.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s podpisom dogovora o medsebojnem sodelovanju policije in oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na tožilstvu v zobeh poskrbel Tomaž Z.