Predsednik vlade Robert Golob in za to posebno priložnost kot živo človeška kulisa angažirana četica poslank in poslancev največje poslanske skupine iz vrst Gibanja Svoboda so danes pričakovano in ponovno naučeno suvereno stopili pred kamere in v celoti zavrnili zanj in za politično funkcijo, ki jo tačas zaseda, pač obremenjujoče očitke, ki izvirajo iz od včeraj znanega pravnega dejstva, da je slovenska policija na slovensko državno tožilstvo zoper njega zaradi domnevnega suma korupcijskega kaznivega dejanja poskusa vplivanja na posamezne kadrovske in volivcem politično obljubljene prevetritve znotraj politično prevzete policije po tretji in poslednji vladi in koaliciji Janeza Janše vložila ovadbo. 

Čeprav Robert Golob verjame v pravno državo, v okviru katere še bo po pravni poti zavrnil očitano, in je po njegovem za kazensko ovadbo zoper njega zaslužen politični boj užaljene političarke, ki da se ga gre vse od svojega odstopa pred dvema letoma njegova notranja ministrica Tatjana Bobnar, to ne spremeni pravnega dejstva, da je zoper njega na mestu in v funkciji prvaka izvršne ter posledično tudi zakonodajne oblasti policija vložila kazensko ovadbo in da je zdaj na težki in nekoliko tudi politični potezi specializirano državno tožilstvo, ki lahko ovadbo zoper predsednika vlade preprosto zavrže ali pa pod težo policijskih argumentov vendarle zahteva tudi uvedbo nadaljnje sodne preiskave zoper domnevno korupcijsko kaznivo dejanje oziroma kadrovsko vtikanje v policijo. 

Svetovalci predsednika vlade Roberta Goloba so sicer ponovno poskrbeli, da je v odzivu deloval nekoliko preveč agresivno in nenazadnje vsaj v odnosu do svoje nekdanje ministrice in danes vendarle svetovalke v uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar, drugače pa poklicne policistke, ki ji delovni stalež v policiji miruje, Tatjano Bobnar, tudi nekoliko mizogino. Čeprav bi se prizadevanja slovenske policije, da se v prvi vrsti ta ponovno nikoli več ne politično podredi in zlorabi, tako kot se je za časa prejšnje, tretje in poslednje vlade Janeza Janše, težko zreducirala zgolj na užaljenost zgolj za kratek čas političarke na mestu strokovne notranje ministrice in drugače kot že rečeno celo življenjskega poklicnega projekta slovenske policije, ki naj bi po besedah sicer vendarle tudi nekoliko novopečenega politika Roberta Goloba ne razumela, kako in kaj vse se lahko dva politika med seboj na samem in brez prič pogovarjata, čeprav ga je ta prav zaradi poskusov vplivanja prav na policijo vendarle že prijavila tudi na protikorupcijsko komisijo.

Ključno ne zgolj za politično usodo predsednika vlade Roberta Goloba, ki bo očitno šele moral spoznati, da se v politiki po slovensko na štiri oči in brez prič večino časa pač ni priporočljivo sestajati, ampak tudi za potezo specializiranega državnega tožilstva gotovo bo, s kako močnimi dokazi so policisti, ki naj bi jih sicer že tudi v tem predkazenskem postopku usmerjali državni tožilci, podkrepili oziroma opremili to ovadbo zaradi suma korupcijskega kaznivega dejanja, čeprav naj bi za utemeljenost policijskega suma tudi v tej zadevi zadostovala več kot 50-odstotna verjetnost, da stvar stoji, kot je javno obelodanil nekdanji začasni in nato za polni mandat neimenovani generalni direktor policije Boštjan Lindav, ki prav tako vztraja, da je šlo pri ravnanju predsednika vlade Roberta Goloba za nedopustne politične pritiske in vmešavanje v delo policije.

Problem Roberta Goloba sicer ni v tem, da bi – čeprav je pred volitvami obljubljal, da bo delal drugače – politično deloval kakorkoli drugače od vseh tako levih kot desnih predsednikov vlad doslej, ki so med svojimi prvimi političnimi potezami običajno kadrovali tudi po policiji. Njegov in vse bolj tudi koalicijsko vladni ključni problem je, da misli, da lahko tako kot v svetu korporativne energetike, o vsem ne zgolj odloča, ampak tudi obvešča svoje naj si bo še tako strokovne podrejene, kar pa so – kot je to v slovenski politiki že običajno – za predhodnike in predhodnico na mestu predsednika vlade pred njim prav zaradi nevarnosti politične kompromitacije namesto njih vendarle opravljali generalni sekretarji strank ali kaki drugi podobno politično ne tako zelo izpostavljeni kadri. Toda tako to gre. Šele ko bo znana pravna argumentacija in zbrani dokazi, na katerih temelji ta ovadba predsednika vlade Roberta Goloba, bo pravzaprav jasno, v kolikšni meri ali sploh je bila ta včerajšnja ovadba tudi dejansko politična, čeprav si res težko predstavljamo, da bi lahko do nje sploh prišlo, če ne bi ta bila tudi dejansko s čim podkrepljena, ne pa da gre zgolj za akt političnega maščevanja s strani tudi te aktualne politike na oblasti potlačenega policijskega podsistema.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Republiko Slovenijo kot državo, v kateri je predsednika vlade Roberta Goloba kazensko ovadila policija zaradi političnega pritiskanja na policijo, v zobeh poskrbel Tomaž Z.  

Vir: Vlada RS