V vsaki resni demokratični državi, razen nemara v sosednji Italiji, kjer se obeta ponoven političen vzpon Silvia Berlusconija, bi bila zaradi teže ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije Janez Janša in Zoran Jankovič, predsednika dveh ta čas največjih parlamentarnih strank, politično mrtva človeka, ker sta pač kršila protikorupcijsko zakonodajo. Nadalje bi bili v resni in normalno razviti demokratični državi, če že ne politično mrtvi pa vsaj uspešno potisnjeni na politično obrobje tudi vsi, ki ju še naprej vdano in brezpogojno podpirajo, pa čeprav ta zvestoba izvira iz dejstva, da mnoge od njih brez milosti in karizme enega ali drugega političnega prvaka preprosto ne bilo med prvo-kategorniki domačega strankarskega političnega prizorišča in je preprosto znamenje velike vdanosti in hvaležnosti za pripustitev k koritoma izvršne in zakonodajne oblasti.

Toda ker Slovenija ni ne resna in ne normalno razvita država, kar vse bolj spoznavajo tudi vse številčnejše vstajniške množice po vsej državi, se tako Janša kot Janković predvsem pretvarjata, kot da se zanju obremenilno poročilo korupcijske komisije sploh ne bi zgodilo, hkrati pa vse svoje upe na politično vstajenje od mrtvih polagata in prelagata na tretjo, sodno vejo domače ne prav normalno demokratične oblasti. Najprej predsednik SDS in predsednik vlade Janez Janša, za njim pa še zamrznjeni, a ne odstopljeni ali razrešeni predsednik Pozitivne Slovenije in ljubljanski župan Zoran Janković sta se po pravico zoper ta po mnenju premierja akt politične inkvizicije obrnila na Upravno sodišče. Napovedala pa sta, da bosta sprožila tudi vse ostale pravne postopke, ki da jih vsaj premožnejšim z dobrimi odvetniškimi pisarnami, kar oba inkriminirana očitno sta, omogoča slovenska ustava.            

V pritožbi zoper poročilo o nadzoru premoženja predsednikov parlamentarnih strank in obremenilne ugotovitve o nepojasnjenih in neprijavljenih povečanjih premoženja Janeza Janše in Zorana Jankovića sicer res nastopata odvetniška prvokategornika, kar je vsekakor dobro, saj bosta deležna najboljše možne obrambe, ki se jo ta čas za dober denar dobi na Slovenskem. Janšo namreč zastopa odvetnik Franci Matoz, Jankovića pa odvetniška družba Čeferin. Kljub nasprotnemu stališču komisije za preprečevanje korupcije, se je Upravno sodišče že odzvalo in sporočilo, da je pristojno za obe zadevi in da bo o tožbah Janše in Jankovića odločalo prednostno. Kar je že prva pomembna zmaga v tem političnem boju za preživetje oziroma vstajenje od politično mrtvih. Povsod objavljeno mnenje odvetniških pooblaščencev ljubljanskega župana Zorana Jankovića je, da tako ne drži stališče predsednika komisije za preprečevanje korupcije Gorana Klemenčiča, da zoper poročilo in ugotovitve komisije ne obstaja nikakršno pravno sredstvo.

Hkrati s pritožbo sta na Upravno sodišče odvetniška trusta obeh političnih mrličev sicer vložila tudi zahtevo, da z začasno odredbo Komisiji za preprečevanje korupcije naloži, da mora s svojih spletnih strani in drugih objav odstraniti zaključno poročilo v delih, ki se nanaša na njuna klienta. Resnici na ljubo je bila zahteva za začasno odredbo vložena v imenu in za denar Zorana Jankovića nekoliko obsežnejša, saj so tožnik dodatno zahtevali tudi to, da se s sodno začasno odredbo komisiji, njenim članom in zaposlenim prepove tudi dajanje izjav za javnost v delu, ki se nanaša na premoženjsko stanje in tekoče poslovanje Zorana Jankovića.

Upravno sodišče zahtevi tožnikom po odstranitvi poročila nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank Komisije za preprečevanje korupcije ni pritrdilo, prav tako je enako neslavno končala tudi Jankovićeva zahteva, da se naj komisiji prepove javno predstavljati ugotovitve iz poročila. Že prejšnji teden je s svojo zahtevo za začasno odredbo pogorel Janšev pooblaščenec Franci Matoz, včeraj pa je postalo javno znano, da je enako usodo doživela tudi zahteva odvetniške družbe Čeferin oziroma Zorana Jankovića.

Z Upravnega sodišča so sicer danes že sporočili, da se je premier Janez Janša, ki se danes dela, da normalno dela, na obisku po Dolenjskem in Beli krajini, po pooblaščencu Franciju Matozu zoper sklep, s katerim je upravno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo po zadržanju poročila protikorupcijske komisije, v ponedeljek pritožil in da so pritožbo skupaj s spisom predložili v reševanje vrhovnemu sodišču, ki mora o zadevi odločiti v 15 dneh.  Že včeraj, takoj po prejemu sklepa Upravnega sodišča, je bilo sicer povedano, da se bo na ta zavrnitveni sklep pritožil tudi župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković, za spesniti samo pritožbo pa ima odvetniška družba Čeferin na voljo rok treh dni od prejema sklepa.

Obema tožnikoma in političnima mrličema, tako Janezu Janši kot Zoranu Jankoviću, ki se še naprej oklepata javnih funkcij in partijskih položajev, pa niso skupne le obremenilne ugotovitve o kršenju protikorupcijske zakonodaje, pač pa tudi prepričanje, da se jima zaradi objave in ugotovitev zaključnega poročila nadzora premoženjskega stanja predsednikov državnozborskih strank godi velika krivica in nenadomestljiva škoda. Toda tako to gre. V to je prepričan tudi uspešno pod ključem zaprti bivši poslanec Srečko Prijatelj in velika večina njegovih sojetnic in sojetnikov. Zato so sedaj na potezi slovenska sodišča, ki lahko uresničijo ali pokopljejo upe obeh politično pač mrtvih strankarskih prvakov in njunih političnih oprod. Toda pustimo se presenetiti. Z morebitno sodno politično rehabilitacijo Janeza Janše in Zorana Jankovića bo učinkovit boj proti korupciji v domači državi pač ostal zgolj navadna floskula in politična utopija.                

ODPOVED: Tudi za tokraten N-euro moment sem z Janezom Janšo in Zoranom Jankovičem kot političnima mrličema in njuno pravico v zobeh poskrbel Tomaž Z.