Predsedstvo Socialnih demokratov je danes na dopisni seji potrdilo, da je kandidat stranke za novega ministra za kulturo akademski kipar in zadnje desetletje direktor Delavskega doma Trbovlje, Zoran Poznič. Toda čeprav naj bi ga skupaj z obema nadomestnima državnima sekretarjema, ki bosta nasledila Jana Škoberneta in Vojka Stoparja, pravkar, ob 16. uri, ekskluzivno javnosti predstavil predsednik stranke Dejan Židan, ki se je namesto v Vlado za potrebe tega mandata izvolil izvoliti za predsednika Državnega zbora, je to, predvsem po zaslugi obveščevalne mreže Dnevnika in nacionalne tiskovne agencije, že nekaj ur stara novica. Čeprav so bile, kot je še prejšnji teden trdil generalni sekretar Socialnih demokratov Dejan Levanič, znotraj kadrovskega bazena SD odprte prav vse možnosti, torej, da dobimo novega ali političnega ali glede na preteklo poklicno delovanje in izobrazbo umetniško-strokovnega ministra za kulturo, je to pot izbira očitno padla na zaenkrat še nestrankarskega in predvsem v regionalnih zasavskih krogih strokovnega kandidata, po čigar zaslugi se nedvomno Delavski dom Trbovlje bistveno razlikuje od številnih podobnih kulturnih inštitucij, ki jih premoremo po slovenskih krajih, ki so vsaj po velikosti, če že ne tudi po sami kulturni ponudbi, primerljivi s Trbovljami.

Novemu kandidatu za ministra za kulturo, ki ga predsednik Dejan Židan pravkar predstavlja na sedežu stranke Socialnih demokratov, sicer lahko očitamo, da je večino svojega poklicnega življenja na najodgovornejšem mestu na čelu kulturne inštitucije preživel v Zasavju, ki je – čeprav geografsko blizu – od središča in glavnega mesta tako politično kot kulturno odmaknjena regija. Kar samo po sebi sicer lahko tudi pomeni, da kandidat za novega ministra v Ljubljani, kamor ga bodo, če ga bosta potrdila še predsednik vlade Marjan Šarec in poslanska večina Državnega zbora, dnevno vozili v novo službo, vsaj zaenkrat še nima vzpostavljenih lastnih interesnih omrežij, ki bi tako kot v primeru prejšnjega ministra za kulturo Dejana Prešička narekovala njegove prve politične poteze iz Maistrove 10. Ker je bil tudi prejšnji minister bolj iz stroke in področja umetnosti ter kulture, nenazadnje je kot minister na kocko postavil tudi sicer vsaj po lastnih besedah uspešno kariero saksofonista klasične glasbe, je bila ena od prvih njegovih, sicer medijsko zamolčanih potez ta, da je razmerje sredstev za Glasbeno umetnost na enoletnem projektnem razpisu s 40 odstotkov za klasično oziroma po mnenju nekaterih tudi resno glasbo proti 60 odstotkom za vso ostalo glasbo, tudi jazz, ljudsko in bolj ali manj popularno, spremenil na 50 proti 50 odstotkov v prid klasični glasbi, v katero naj bi se nekdanji minister, ki je svoj odstop predsedniku vlade Marjanu Šarcu ponudil že 27. januarja, sicer vrnil.

Da so Socialni demokrati za iskanje novega ministra za kulturo potrebovali toliko časa kljub trditvam, da imajo kot stara in tradicionalna stranka na voljo obsežen bazen tako političnih kot kulturnih kadrov, sicer v prvi vrsti pove, da gre tako za zahteven resor, pod katerega spadajo številna raznorodna področja, od same umetnosti in kulture do kulturne dediščine, medijev in celo verskih skupnosti, kot tudi da zanj ni pravega kariernega zanimanja, saj naj bi ponudbo Socialnih demokratov številni potencialni kandidati in kandidatke celo zavrnili. Še nekoliko več o tem, kakšen bo, če bo, kandidat Zoran Poznič kot nov minister za kulturo, bo sicer znano tudi iz podatka, kdo bosta njegovi dve novi desni roki oziroma nova državna sekretarja oziroma državni sekretarki. Če bo ponovno šlo za strankarsko preverjene kadre, ki se jim - tako kot je bil to primer Jana Škoberneta - v poslanske klopi ni uspelo uvrstiti, potem bomo lahko vnaprej upravičeno dvomili, da bo šlo tudi za politično suverenega ministra za kulturo.

Nasploh so bili v poosamosvojitveni zgodovini na čelu ministrstva za kulturo posamezniki in posameznice, ki bi pred nastopom funkcije imeli konkretne izkušnje delovanja na področju kulture in umetnosti, kljub temu da gre za resor, v katerem so se ministri najpogosteje menjavali, kar se da redki. Tudi sicer tako v aktualni kot denimo prejšnji Vladi je to, da posamezen minister nima močnega političnega zaledja, pač pa da prihaja iz stroke, prej izjema kot pa pravilo, ki – kot nenazadnje kaže tudi primer bivšega ministra Dejana Prešička – sama po sebi še ni zagotovilo za vnaprejšnjo uspešnost na čelu ministrstva in uradništva za kulturo. Kot pa kažejo analize upadanja proračunskih sredstev za kulturo, bi resor nemara bolj kot strokovnjaka potreboval politično močnega ministra za kulturo.

Čeprav so predsedniku Socialnih demokratov Dejanu Židanu številni komentatorji dnevno-političnega dogajanja po neuspelem kadrovskem eksperimentu z Dejanom Prešičkom metali rokavico, da naj sprejme izziv in odgovornost ter kot predsednik vladne stranke prevzame ministrstvo za kulturo, do tega pričakovano ni prišlo, izbira Zorana Pozniča za kandidata za novega ministra za kulturo Socialnih demokratov pa je ponovno vsaj na prvi pogled nepolitična. Kipar in direktor lokalnega zavoda, ki je poskrbel vsaj za to, da je tudi v regionalnem zasavskem okolju zrasla zavest o novomedijskih umetniških praksah, ter nenazadnje stranka Socialnih demokratov sta tako pred veliko politično preizkušnjo, kako na ministrstvu za kulturo umiriti razmere in kako ponovno v pogon spraviti vse zastale projekte in zakonske rešitve. Toda tako to gre. Kandidata za novega ministra za kulturo Zorana Poznića kot politično vlogo Socialnih demokratov pri njegovem imenovanju pač ne bomo sodili glede na njihove pretekle izkušnje in aktivnosti, ampak po tem, v kolikšnem času jim bo sploh kaj na področju umetnosti in kulture uspelo nekam premakniti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vprašanjem prihodnje politične (ne)moči novega kandidata umetnika za ministra za kulturo Zorana Pozniča v zobeh poskrbel Tomaž Z.